Spoštljivo do oljkarja in potrošnika
Sredi poletja so predstavniki Sveta za oljkarstvo s sodelavci ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uskladili pravilnik o oljčnem olju, s katerim želijo urediti področji prometa z oljčnim oljem in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ocenjevalci in organizacije za senzorično ocenjevanje deviških oljčnih olj.
Osnutek pravilnika, ki ga je oljkarjem na kar nekaj sestankih pomagala pripravljati dolga vrsta strokovnjakov s kmetijskega ministrstva, je ob opredelitvi obvez do tržno informacijskega sistema in senzoričnih ustanov, posegel na pomembno področje za varnost in zaupanje potrošnikov. Opredelil je embalažo, v kateri sme olje v promet - nekoliko je razširil možnosti, ki sicer veljajo v EU - in bil zelo strikten zlasti pri ponudbi oljčnih olj na mizah gostinskih lokalov. Kasneje je pravilnik zaokrožil po birokratskem labirintu v medresorsko usklajevanje, kjer pa so prav ključnemu določilu, obvezi gostincev, vzeli naboj.
Preprečitev dolivanja
Prvotno besedilo je določalo, da sme biti oljčno olje na mizah gostinskih obratov zgolj in samo v označeni originalni embalaži, ki je opremljena s takšnim sistemom zapiranja, da olja ni mogoče dolivati.
Slabe izkušnje in praksa
Pobudniki takšnega določila iz oljkarskih vrst so izhajali iz slabih izkušenj in prakse nekaterih gostincev pri nas, ki so v originalno embalažo ekstra deviškega oljčnega olja tukajšnjih pridelovalcev dolivali cenena oljčna olja iz uvoza. Ni šlo za osamljene primere, temveč za kar pogosto prakso. S takšnim ravnanjem so gostinci zavajali svoje goste in kvarili ugled oljkarjev. Pobudniki določila so želeli zagotoviti tudi ustrezno informiranost obiskovalcev gostinskih lokalov, da ti na mizo ne bi dobivali brezimenega olja v bučkah, ki je velikokrat zelo, zelo nizke kakovosti in z napakami, najpogosteje zaradi dolgotrajne izpostavljenosti svetlobi in oksidaciji žarko.
Vladni uradniki so omenjeno določilo spremenili do te mere, da bi smelo biti na mizah gostinskih lokalov tudi nepredpakirano oljčno olje, novost bi bila le, da bi morali biti na njegovi embalaži ustrezni podatki o olju.
O sistemu zapiranja, ki onemogoča dotakanje, ta prepogost ter za oljkarja in gosta žaljiv in goljufiv postopek, ni bilo več ne duha ne sluha. Razlog: določilo da je preveč zavezujoče za gostince in da bi utegnilo povzročiti zastoj pri notifikaciji pravilnika v državah članicah EU, če bi ocenile, da takšna določba predstavlja oviro za skupni notranji trg EU.
Odločitev bo ministrova
Predlagatelji so dvignili veter in na ministru Dejanu Židanu je, ali bo podpisal pravilnik z določilom, za kakršnega se zavzemajo oljkarji, ali pa bo sledil opozorilom vladne službe za zakonodajo, da gre za preostro določbo, ki bi ji utegnili v drugih državah EU oporekati. Pravzaprav je tudi odločitev, ali bo dokument šel v komunitarno notifikacijo, ministrova. Če ga ne pošlje in pride kasneje do ugovorov, naj bi menda utegnili nastati visoki stroški za našo državo.
(Pre)nizka kultura
Določilo o stekleničkah, ki jih ni mogoče dotakati, je na nek način tudi odgovor na prenizko kulturo oljčnega olja pri nas in na špekulantski odnos gostincev, ki so ga, a redkeje kot oljkarji, zaznali tudi nekateri vinarji, ki so se čudili, kaj je prišlo na mizo, deklarirano kot njihov pridelek. “Zmanjkalo nam je,” je običajen, povsem neustrezen in neprepričljiv odgovor.
Glede embalaže za oljčno olje je v pravilniku tudi določba, da sme biti v prodaji na drobno zgolj olje, ki je pakirano tako, da se ga po odprtju ne da več zapečatiti, določa pa še embalažo za oljčno olje za uporabo v kuhinjah gostinskih obratov, bolnišnic, šol, domov za starejše in podobnih ustanov.
Vsekakor bi bilo za oljkarje dobrodošlo, če bi bil pravilnik uveljavljen še pred letošnjim stekleničenjem olja, ker je z njim povezana tudi nabava ustrezne embalaže.
SAŠO DRAVINEC
