Večji objekti le za poklicne kmete, ki pa jih med oljkarji ni veliko
Kakšen je režim postavljanja (pomožnih) kmetijskih objektov v drugih oljkarskih občinah? Tudi v koprski, goriški in sosednjih občinah občinski prostorski akti na kmetijskih zemljiščih ne dovolijo objektov za spravilo orodja in strojev. Izjema je Piran, kjer pa oljkarji in drugi obdelovalci kljub temu niso zadovoljni.
Po piranskem odloku o pomožnih objektih na kmetijskih in gozdnih zemljiščih lahko oljkarji s tremi hektarji oljčnikov postavijo do 50 kvadratnih metrov veliko odprto strojno lopo oziroma največ deset kvadratnih metrov velik zaprt pomožni objekt, visok do šest metrov. Če imajo obsežnejše oljčnike, so lahko objekti nekoliko večji (odprta lopa do 80 kvadratnih metrov, zaprta lopa do 16 kvadratnih metrov). Vendar jih lahko zgradijo le, če imajo nasade vpisane v
register kmetijskih gospodarstev ter so najmanj dve leti pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje. Ta pogoj na območju piranske občine izpolnjujejo le redki, menda je kot kmet zavarovan le en oljkar.
Ker se večina oljkarjev z oljkami ukvarja poleg redne službe in zato niso zavarovani kot kmetje, lahko postavijo le manjše lope, do 30 kvadratnih metrov velike in 2,5 metra visoke. To pa še zdaleč ni dovolj za spravilo opreme in orodja, ki ga potrebujejo za delo v oljčnikih. Oljkarji zato pričakujejo, da bo občina prilagodila odlok, s katerim od prejšnjega meseca na kmetijskih zemljiščih dovoli postavljati pomožne objekte.
MIRJANA CERIN, HELENA RACE