Vse bolj se bliža čas oljčnih počitnic
Viljanka Vesel iz Poskusnega centra za oljkarstvo pri KGZ Nova Gorica v zadnjem poročilu o dozorevanju oljk oljkarjem priporoča začetek obiranja sort leccino in maurino. Po vzorčenju v prejšnjem tednu so bili plodovi ponekod že povsem primerni za obiranje, ponekod pa tik pred tem.
Poskusni center za oljkarstvo vzorči oljke po ustaljeni proceduri že leta. Leccino in istrsko belico vzorčijo na več mestih v Istri, na Goriškem in v Brdih, maurino pa v Baredih. Letos so z vzorčenjem začeli 16. septembra. V Agrokemičnem laboratoriju v Novi Gorici in v Poskusnem centru za oljkarstvo v Kopru merijo številne parametre v vzorcih, ki so podlaga za napoved o zrelosti in primernem času obiranja.
“Deževno obdobje pred zadnjim vzorčenjem, 14. in 15. aprila, je vplivalo na njegove rezultate. Plodovi obeh sort (leccino in istrska belica) so bili tudi v tem vzorčenju trši kot v prejšnjem letu, plodovi sorte leccino so manj obarvani, pri sorti istrska belica pa v tem času še neobarvani, tako kot leta 2012. Na Baredih in v Kozani so plodovi sorte leccino presegli indeks zrelosti 3, zato je pričakovati, da bodo v naslednjem tednu dosegli primerno zrelost, ki jo po literaturi predlagajo za obiranje te sorte (3,5-4). Oljevitost obeh sort je večinoma še zmeraj nekoliko nižja od povprečja in nižja kot v letu 2012. Ne glede na rezultate oljevitosti so nekatere zgodnje sorte že dovolj zrele, da se lahko že pripravimo na obiranje. Na nekaterih lokacijah so plodovi sorte leccino že dovolj zreli (obarvani), da lahko začnemo z obiranjem. Pri sorti maurino (Baredi) smo ugotovili, da se vsebnost olja ne spreminja več veliko, plodovi pa so že mehki. V tem obdobju bi lahko začeli tudi z obiranjem te sorte,” je zapisano v zadnjem poročilu Viljanke Vesel iz Poskusnega centra za oljkarstvo s konca prejšnjega tedna.
Kot vselej Viljanka Vesel opozarja, da so njihovi podatki in napovedi zgolj pripomoček za določanje okvirnega časa obiranja. Oljkarjem svetuje, naj spremljajo dozorevanj v svojih nasadih in se za obiranje odločijo tudi glede na to, koliko časa bodo zanj potrebovali. Priporoča še dobro organizacijo in dogovor z oljarjem.
Letos so oljke po marčni žledi na nekaterih lokacijah in obilnem spomladanskem deževju nekoliko kasneje cvetele. Cvetenje je bilo obilno, oploditev pa dobra. V vroče in sušno poletje so oljke vstopile z drobnimi plodovi, avgusta jih je marsikje posušilo. “Pred poletjem je bil zadnji dež 10. junija, naslednjič je spet deževalo 26. avgusta,” je na srečanju ob Oljki županov povedala Viljanka Vesel. Ker je bila pomlad deževna, je zaloga vode v Istri zdržala do sredine julija, jo dopolnjuje Matjaž Jančar, specialist za varstvo rastlin pri KGZ Nova Gorica. “Če ne bi bilo dežja konec avgusta, bi se od letine najverjetneje poslovili,” dodaja. S septembrskim in oktobrskim dežjem so se oljke odebelile, začela je leteti oljčna muha, razmere pa so bili godne tudi za nastanek nekaterih bolezni. Letos je oljke v Istri najbolj prizadel oljkov molj, ki je ponekod poškodoval precej plodov, zlasti istrske belice. Plodovi so popadali na tla, a so oljke vendarle dobro naložene. Neprimerno bolj kot lani in nekoliko manj kot v rekordni letini 2011.
Številni oljkarji bodo z obiranjem začeli v prihodnjem tednu, ko bodo tudi šolske počitnice. “Vsaj na Primorskem bi jih lahko poimenovali oljčne, ne pa krompirjeve po nemškem vzoru,” predlaga Elizej Prinčič, predsednik Oljkarskega društva Brda.
SAŠO DRAVINEC