Zagotovilo kakovosti

Doslej je bilo skrbnik zaščite za ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre z zaščiteno označbo porekla (ZOP) Društvo oljkarjev slovenske Istre (Dosi). Liberalizacija zaščite je zgolj uskladitev z zakonodajo EU. Oljkarji, ki oljčno olje pridelujejo skladno s specifikacijo iz leta 2004, ki je bila potrjena na vseh ravneh doma in pri Evropski komisiji, imajo sedaj možnost, da se bodisi povežejo v skupino pridelovalcev oljčnega olja ZOP ali pa se odločijo za samostojno organizacijo notranje in zunanje kontrole pridelave, predelave in kakovosti oljčnega olja. Tako sta v Istri dve skupini pridelovalcev: prva in največja, ki šteje letos 73 članov, pri Dosiju, druga, Mediteran, pa je bila oblikovana iz članov piranske Štorte. Pridelovalec Massimo Rojac iz Gažona se je odločil za drugačno pot, ustrezno certificiranje bo zagotovil sam in tudi sam izbral pooblaščene nadzorne ustanove.

Prvi certifikati

Prve certifikate za istrsko oljčno olje z geografskim poreklom so podelili 37 oljkarjem 6. aprila 2005. Skupina je odtlej rasla, tudi količina olja, ki je smelo biti polnjeno v steklenice z registriranim imenom in opremljene z znaki, ki zagotavljajo kakovost in poreklo, je naraščalo. Izjema je seveda lanska letina, iz letošnje bo tega olja spet precej več.

Gre za oljčno olje, pri pridelavi katerega je pod nadzorom oljčnik, v katerem sme biti pridelava integrirana ali ekološka, sortni izbor, v katerem morajo prevladovati domače in udomačene sorte, v zvrstnem olju pa mora biti vsaj 30 odstotkov istrske belice, zelo pomemben pogoj pa je čas, ki mine od obiranja do predelave. V letos poleti popravljeni specifikaciji, s katero so uveljavili nekatere prilagoditve zaostrenim evropskim standardom, so prejšnje, težko preverljivo določilo o 48 urah od časa obiranja, spremenili tako, da zdaj čas skladiščenja plodov ne sme biti daljši od 24 ur od dneva obiranja. Pridelovalci so o tem dolžni voditi evidenco.

Novost je tudi, da morajo biti torkle za predelavo vpisane v register živilskih obratov in obratovati skladno z veljavnimi predpisi. Temperatura v postopku predelave ne sme preseči 27 stopinj Celzija, razen vode v njem niso dovoljeni nobeni dodatki. Bolj dosledno je urejeno tudi označevanje skladiščenega olja. To sme biti izključno v posodah iz nerjavnega jekla, ustrezno označeno, temperatura skladiščenja pa sme biti med 14 in 20 stopinj Celzija. Nekoliko strožje so mejne vrednosti. Kislost ne sme preseči 3 odstotkov (prej petih), čemur zadostujejo domala vsi vzorci zadnjih let. Za pridobitev certifikata je potrebna še ustrezna senzorična ocena: olje mora biti povsem brez napak, mediana sadežnosti pa višja od 2. Novost je tudi določilo, da mora biti olje pred stekleničenjem filtrirano oziroma dekantirano, dekantacija mora biti opravljena v 60 dneh od dneva predelave. Predpisana je tudi embalaža in njeno označevanje.

Nadzor deluje

Za olja lanskega letnika je pri kontrolah polnitev nadzorni organ ugotovil dve kršitvi in kršitelja za tekoče leto izključil s seznama ZOP. Po eni strani to dokazuje, da nadzor deluje, obenem pa se je pokazalo, da je v sicer zelo dodelanem sistemu še kakšna luknja. Kakorkoli, olja z oznako ZOP imajo trdno zagotovilo o kakovosti in poreklu.

Da je pot nove skupine pridelovalcev precej trnova, pa pripoveduje Peter Deržek. “Raje bi delali v oljčniku kot pa sedeli na papirjih. Birokrate v Ljubljani vselej nekaj zmoti,” pravi Deržek iz skupine Mediteran, ki združuje zgolj ekološke pridelovalce oljčnega olja ZOP. Ob posameznikih iz koprske skupine in oljkarski zadrugi, ki že imajo precej utečene prodajne poti, sami iščejo svoj prostor na policah: “Začeli bomo v prodajalnah z ekološko hrano.” K skupno pričakovanim 60.000 litrom olja ZOP iz letošnje letine bodo člani Mediterana prispevali približno desetino.

SAŠO DRAVINEC