Otroci na snegu

Če smo se s smučarsko opremo, zimskimi gumami ali verigami in fizično pripravili na smučarske radosti, pa si bomo kmalu postavili vprašanje, kako in kaj z otroki. Jih bomo dali v smučarsko šolo ali tečaj? Bodo sploh hoteli v vrsto k učitelju, jih bomo kar sami učili?

Sami?! Zakaj pa ne? Mar ni škoda denarja za to, da bi otrok stal v vrsti in poslušal predavanje smučarskega učitelja? Z mano bo vsaj smučal, pa še vse proge bomo presmučali ... Z vrsto pa smo na “krogcih” in na “tapoložni progi”.

Tako prav gotovo razmišlja marsikateri starš otrok, starih od šest do dvanajst let, še posebej, če so otroci že “preživeli” začetni smučarski tečaj in se že upajo spustiti po večji naklonini. Starši otrok, starih od tri in šest let, imajo prav gotovo manj dilem glede smučarske šole oziroma smučarskega vrtca, že zaradi tega, ker sami pogosto nimajo dovolj potrpljenja za ukvarjanje z otrokovimi prvimi koraki na snegu ali pa zaradi tega, ker želijo sami odsmučati kakšno uro ali dve.

Ni enotnega recepta

Kako pomagati staršem, kakšen naj bo recept, da bi se otroci navdušili za smučanje, da bi se naučili premagovati vse strmine, vrste snega ... ali pa da bodo hitri in uspešni tudi med količki. Prav gotovo ni enotnega recepta za vse, saj smo si preveč različni v mnogih lastnostih, tako značajskih kot psihomotoričnih. Lahko pa na podlagi dolgoletnih izkušenj dela na snegu s tečajniki - od predšolske starosti do pubertetnikov - ugotovimo, kdaj so starši spodbuda in kdaj postanejo zavora oziroma ovira.

Starši so lahko spodbuda in spodbuda je tudi družinski odhod na zimovanje. Starši naj to razumejo kot možnost, ki so jo dali otroku, da spozna novo športno aktivnost, ki poteka v naravi, v družbi sovrstnikov ali družine. Za starše naj to ne bo šport, v katerem se sami niso uspeli uresničiti in sedaj pričakujejo, da bo otrok dosegel tisto, česar sami niso. Če je prišlo do odločitve, da gre otrok v oskrbo smučarskemu učitelju, potem bo prva dilema, ali naj gre v tečaj ali naj pa naj se učitelj z njim ukvarja individualno. Priporočamo tečaj, ker bo otrok v skupini, kjer bo imel družbo vrstnikov, z njimi bo komuniciral in ga bo to tudi motiviralo pri delu v trenutkih, ko bo prišlo do krize. V skupini se bo skozi igro prilagajal na sneg, dolgo “stopalo”, drsenje po snegu, učil se bo novih motoričnih aktivnosti … Individualne ure prihranimo za odpravo kakšne specifične napake ali pa za navajanje in preskušanje višjih hitrosti.

Starši naj se skušajo izogniti naslednjemu:

> Ko pripeljete otroka na tečaj, ga prepustite učitelju in se odmaknite dovolj daleč, da vas otrok ne bo videl.

> Ne silite otroka in se ne razburjajte, če mu ne bo všeč na snegu.

> Ne pričakujte, da bo otrok (posebno majhni otroci, stari od tri do šest let) ves dan na smučeh, pustite ga, da se tudi sam igra na snegu.

> Ne kritizirajte otroka, če ni dosegel tistega, kar se vam zdi, da bi moral ali pa morda v določenem trenutku zaostaja za vrstniki.

> Popoldan, ko greste sami smučati z otrokom, ne preizkušajte otrokovih osvojenih znanj na prevelikih nakloninah. Tam se bo boril s strahom, da bo padel ali pa bo v preveliki hitrosti izgubljal osnovni položaj na smučeh, na katerega ga je ves dopoldan navajal učitelj.

> Ne vtikajte se v delo učitelja pred otroki. Če vas pri njegovem delu ali odnosu do otrok kaj moti, mu to povejte diskretno, na samem.

> Ne bodite nestrpni in nezadovoljni, če se vam zdi, da je vaš otrok boljši in hitrejši od drugih v skupini. Preden zahtevate, da premestijo otroka v boljšo ali starejšo skupino, se pogovorite z učiteljem ali vodjo tečaja. Verjetno vam bosta povedala, da je boljše in nič ne škodi, če otrok dobro utrdi znanje, ki ga že ima, kot pa da prehitro preide na nove vaje pri večjih hitrostih in na zahtevnejšem terenu.

> Ne izbirajte velikih in množično obiskanih smučarskih središč s stotinami kilometrov prog, če vam je kaj do tega, da bodo imeli tudi otroci nekaj od smučanja in zimskega dopusta. Tudi sami ne boste uspeli presmučati vseh kilometrov prog v tisti uri ali dveh, ko je otrok v šoli, pa še zgodi se vam lahko, da boste obtičali v kakšni gneči pri smučarskih napravah in boste zamujali na prevzem otroka. Vedeti morate, da učitelja verjetno že čaka nova skupina,

Za konec pa morda še namig o izbiri kraja smučarske šole in učitelja. Prepričajte se, da je smučišče, kjer boste zimovali, opremljeno z napravami, ki so primerne za otroke (tekočimi trakovi, žičnicami na krogce), da so na voljo tereni z različnimi nakloninami, da je poligon za smučarsko šolo lahko dostopen in na delu smučišča, kjer ni velike gneče. Pri izbiri učitelja verjetno ne bo velike možnosti, da bi sami odločali. Če pa boste imeli to priložnost, izberite takšnega, ki ga boste videli delati nasmejanega in dobre volje, z veliko domišljije in učnimi pripomočki, pripravljenega zapeti tudi kakšno pesmico. Nič bo nič čudno, če bodo to dekleta. Morda ne nekdanje smučarske tekmovalke z odličnim tehničnim znanjem, temveč smučarske učiteljice z veliko pedagoškega občutka.

BOJAN ŠTURM