Polemični glas občinstva
Kot se je izkazalo že na srečanjih s krajani v Dolenji vasi, Senožečah in Lažah, se med prebivalci na račun umestitve vetrnic in plinovoda dviga precej prahu. Oblikovali sta se tudi dve civilni iniciativi, ena za vetrnice, druga proti njim.
V zvezi s plinovodom pa se je več lastnikov zemljišč ter agrarne skupnosti v postopek okoljevarstvenega dovoljenja vključilo kot stranke v postopku, zato da bi imeli besedo pri izdajanju soglasij.
Matia Doles iz Laž je pozval: “Upoštevati je treba voljo državljanov. Tudi mi na Brdih lahko naredimo barikade, in se bomo borili, da tam ne bo vetrnic. Ko ste govorili o koncesnini, bi morali bolj govoriti o odškodnini, ker ta prostor bo uničen.” Cveto Kosec v odgovor: “Vsi državljani tako razmišljajo, to vemo, a žal država na ta način ne more funkcionirati. Kakorkoli, vetrne elektrarne v Sloveniji bodo, a kot kaže, ne tam, kjer piha, ampak tam, kjer bodo prebivalci dovolili.”
Diego Loredan iz Civilne iniciative (CI) za zaščito Senožeških brd je Kosca vprašal: “Senožeško je, kot kaže, v zadnjem času za investitorje v vetrnice zelo zanimivo. Jih je še na vidiku?” Sekretar mu je pojasnil, da država pelje le projekt Senožeška brda, z ostalimi niso seznanjeni. Prek občinskih prostorskih načrtov (OPN) je manj realno, da bi jih izpeljali, je dejal. “Zadovoljni bi morali biti, da ste našli naivneža, ki je pripravljen vložiti v projekte, ki jih ne bo mogel izpeljati,” je bil jasen Kosec na navajanja še nekaterih okoliških načrtov za vetrnice, kot sta projekta pod Vremščico in na Gričkem polju.
Anton Može, pobudnik vetrnic pod Vremščico, ki bi jih umestili prek OPN, je seznanil: “Odgovorno, ne naivno smo podpisali pogodbo z investitorjem. Kar pomeni, da imamo pogoje, da delamo naprej. Verjamemo in želimo v ta projekt. 85 odstotkov lastnikov zemljišč iz agrarne skupnosti je podprlo vetrnice.”
Prvo sosedo vetrnice v Dolenji vasi, Barbaro Marinšek, je zanimalo, zakaj je investitor za vetrnice izbral ravno Senožeška brda. In zmotilo jo je, da je Senožejce peljal v Avstrijo na ogled primera dobre prakse vetrnic, saj je tam pokrajina povsem ravna in se jih ne sliši. “Pri nas je samo ena vetrnica, vendar je zelo moteča; verjemite, če bi le en teden živeli v njeni bližini, bi mi verjeli. Z obiskom Avstrije ste nas torej zavajali. Zakaj sploh ste izbrali naša Brda?” Ker je tu najboljši vetrni potencial v Sloveniji, je bil kratek Musić.
Medtem ko so domačini na Senožejskem večinoma proti, se je na omizju oglasil prebivalec okolice Slavnika, ki je dejal, da na njihovem koncu, v KS Rakitovec, Zazid in Podgorje, podpirajo umestitev vetrnic na Goliču.
LKF