Poslovanje s povezanimi osebami
Slovenija je relativno majhen trg za izvajanje ekonomske dejavnosti, zato se večina podjetij slej kot prej znajde v situaciji, ko sklene posel s povezanim subjektom.
V takšnem trenutku je pomembno, da zna podjetje oceniti vse pogoje in vrednost posla, sicer lahko pride do nenačrtovanega odliva ali priliva dobička, ki zamegli realen izid poslovanja in vodstvu družbe otežuje sprejemanje pravilnih odločitev v prihodnosti.
Kdo so povezane osebe
Z davčnega vidika se za povezane osebe štejejo tiste pravne osebe, v katerih ima ista oseba hkrati posredno ali neposredno 25 odstotkov glasov pri upravljanju ali nadzorovanju. S pravno osebo se lahko za povezanega šteje tudi samostojni podjetnik ali zasebnik (zdravnik, odvetnik itd.), če ima on ali njegov družinski član vsaj 25 odstotkov glasov pri upravljanju ali nadzorovanju pravne osebe (podrobnejši pogoji so določeni v 16. in 17. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb).
Za povezane osebe s pravnimi osebami se za davčne namene ne štejejo fizične osebe, vendar pa se za njih upoštevajo smiselno enaka pravila, saj se v nasprotnem lahko transakcija med fizično in pravno osebo opredeli kot prikrito izplačilo dobička.
Na kaj je potrebno paziti
Kadar podjetje sklepa posel s povezano osebo, mora vrednost kupljenega blaga ali storitev določiti v enaki vrednosti, kot če bi ga kupovalo od nepovezane osebe. Če bi podjetje kupilo blago od povezane osebe po višji ceni, kot bi jo lahko doseglo na trgu, to pomeni, da bi bili odhodki podjetja višji in dobiček nižji, kar se šteje za prelivanje dobička, ki ga davčna zakonodaja ne dopušča.
Zaradi navedenega mora podjetje pri nakupu blaga od povezane osebe določiti primerljivo tržno ceno in blago kupiti po tej ceni. Če tega ne stori, je dolžno primerljivo tržno ceno upoštevati pri pripravi davčnega obračuna, tako da odhodke, izkazane v zvezi z nakupom blaga, ustrezno zniža.
Kako določiti primerljivo tržno ceno
Pri določanju primerljive tržne cene blaga in storitev je potrebno upoštevati vse okoliščine, ki bi vplivale na vrednost, če bi transakcija potekala med povezanimi osebami:
- značilnosti prenesenih sredstev (tehnične značilnosti, kakovost, obseg dobave, starost…) oziroma storitev (vrsta, obseg, usposobljenost izvajalcev)
- prevzete funkcije (kdo izvaja distribucijo, trženje, oglaševanje, prevažanje, financiranje ...)
- pogodbeni pogoji, gospodarske okoliščine in poslovne strategije
- posojila med povezanimi osebami
Zakonodajalec je za posojila med povezanimi osebami predpisal način izračuna višine obrestne mere, ki ne predstavlja prelivanja dobičkov. Gre za tako imenovano davčno priznano obrestno mero, na podlagi katere se določi višina davčno priznanih odhodkov posojilojemalca.
Če podjetje od povezane osebe dobi posojilo po višji obrestni meri bodo izplačane obresti v celoti davčno priznane le v primeru, ko bo posojilojemalec dokazal, da tudi od nepovezanih oseb ne bi mogel dobiti ugodnejšega posojila. V morebitnem davčno-inšpekcijskem nadzoru bo to lahko dokazoval s primerljivo ponudbo banke, ki mora vključevati enako ročnost, enak znesek glavnice in enaka sredstva zavarovanja.
Davčno priznana obrestna mera je sestavljena iz variabilnega dela (EURIBOR) ter pribitkov za ročnost posojila in kreditno oceno posojilojemalca.
Poslovni vidik
Zaradi različnih poslovnih razlogov podjetja velikokrat stremijo k temu, da prek prilagajanja cen v medsebojnih transakcijah prelivajo dobiček v tisto povezano podjetje, ki ga bolj potrebuje. Načeloma s takšnim ravnanjem ni težav, če ima vodstvo natančne podatke o obsegu takšnih transakcij.
Vendar se lahko ob pogostem prilagajanju cen hitro izgubi nadzor nad realnim poslovanjem, saj ni več mogoče oceniti, koliko dobička prinese dejavnost enega in koliko dejavnost drugega povezanega podjetja. Vodstvo podjetja posledično ne more sprejeti objektivnih odločitev, ker ne ve, katera izmed dejavnosti je uspešna in katera ne. Lahko se zgodi celo, da je dobiček prikazan v dejavnosti, ki sicer ustvarja izgubo, in nasprotno, da je prikazana izguba v dejavnosti, ki bi bila sicer dobičkonosna. Takšno stanje v podjetju je zelo nevarno in lahko ogrozi tudi njegov obstoj, če tega ne upoštevamo pri poslovanju.
Dober vodja podjetja bo zato vedno skrbno spremljal transakcije med povezanimi osebami in bo natančno seznanjen z njihovim obsegom.
Domen Romih, Simič & partnerji d.o.o.