Pošteno do elis

O tem, da bi na Senožejskem ne postavili vetrnih elektrarn, skoraj ni dvoma, so prepričani tisti prebivalci divaške občine, ki si na to temo ne delajo utvar.

Morda jih bodo zaradi varstva okolja in drugih okoliščin investitorji umestili manj, kot so si jih zamislili, jih premaknili z osišča vedute, zagotovili njihovo odstranitev, ko odslužijo ... A na Senožejskem se bodo njihove elise zagotovo kmalu vrtele, še dodajajo ti isti Divačani.

Tako pač gredo zadeve, sklenejo, tako rekoč vdani v usodo njihovega območja, kjer so vetrne razmere najugodnejše v državi in kjer je primerna razdelilna transformatorska postaja na dosegu roke. Vendar prav vsi niso na enak način vdani v usodo; ne tisti za, ne tisti proti vetrnicam. V ozadju teh večmilijonskih projektov, ki jih zaradi evropske okoljske politike podpira tudi država, se boji bijejo na več ravneh: zasebnem, političnem in ekonomskem.

Eni se borijo proti vetrnicam, ker jim bodo degradirale okolje, drugi gredo tako v borbi za kot proti na roke svojim političnim “kompanjonom”, tretji pristavljajo svoj piskrček za vetrnice tudi pod pretvezo civilne iniciative, četudi se v ozadju skrivajo povsem zasebni ekonomski interesi.

Vse v redu in prav, vsi imajo legitimno pravico, da iščejo svoj prav. Dokler je bitka poštena. Dokler je boj argumentiran, podprt s strokovnimi dognanji, z jasnim stališčem krajanov in občine, dosleden in pravno-formalno ustrezen. Do tedaj je za veliko večino občanov sprejemljiv. Ko pa se borba, še posebno taka, ki jo vodi pohlep po novcih, spremeni v spletkarjenje, tudi politično in zasebno, v razna podla podtikanja nasprotniku, v nejasne in nepoštene poteze, v zlorabo položajev, prijateljstev in zvez, zaradi česar je poštenosti odklenkalo, tedaj se javnost, posebno manjše občine, začne zgražati, ne zaupa in ne spoštuje več.

Pot do vetrnic - navkljub vsej netransparentnosti, ki vlada v naši državi - naj vodi na pošten način.