Preprečevanje zamud pri plačilih ali le nove težave?

Zato je država priskočila na pomoč z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP). Ker ji ni uspelo zagotoviti dodatnih virov financiranja, se je lotila plačilne nediscipline in določila, da je najdaljši plačilni rok 120 dni, če gre za gospodarske subjekte, če pa je dolžnik oseba javnega prava, je plačilni rok 30 dni. Obenem je določila tudi obvezen večstranski pobot neplačanih obveznosti. Prvi obvezni pobot je potekal 15. aprila, rezultati pa so objavljeni na spletnih straneh Ajpes.

Pazite, da ne boste plačali dvakrat

ZPreZP določa, da morate po nastanku zamude nezavarovane denarne obveznosti, ki niso predmet sodnega spora, prijaviti v obvezen večstranski pobot. Izjema so dolžniki v stečaju ali prisilni poravnavi. Zakon pa ne določa, da pravila o izpodbijanju dejanj v stečaju ne veljajo, ko mora v obvezni pobot svoje obveznosti prijaviti insolventni dolžnik, nad katerim se še ni začel stečaj. Kadar je izpodbijano dejanje del ekonomske celote, je namreč treba vedno oceniti vsa dejanja in njihove posledice za stečajno maso. To pomeni, da je lahko obvezni pobot izpodbojen, sodna praksa pa se je medtem že izrekla, da v primeru izpodbijanja večstranskega pobota ni treba tožiti vseh udeležencev. Kaj lahko se torej zgodi, da boste morali udeležencu pobota, ki vam je odpustil obveznost, na koncu vendarle plačati v denarju, če bo v enem letu po pobotu zoper njega uveden stečaj. Sodišča ob tem ne zanima, ali boste kasneje tudi sami prejeli plačilo svojih obveznosti, ki ste se jim v okviru obveznega pobota odpovedali.

Krajši ali daljši plačilni roki?

Če je po eni strani razumljiv poskus, da se izboljša likvidnost z omejevanjem plačilnih rokov, je zakon po drugi strani, verjetno nenamerno, plačilne roke podaljšal. Obligacijsko pravo namreč določa, da v kolikor plačilni rok ni dogovorjen, lahko upnik zahteva takojšnjo izpolnitev terjatve. Če ste torej izdali račun in nanj zapisali osemdnevni plačilni rok, je to brez pogodbenega dogovora ali splošnih pogojev poslovanja zgolj vaš enostranski predlog. Ker pa je vsak rok boljši kot takojšnje plačilo, upnik na tak predlog običajno pristane. V nasprotju s tem ZPreZP po novem določa, da v kolikor rok plačila ni dogovorjen, mora dolžnik svoje obveznosti plačati v 30 dneh od prejema računa. Upniku se tako ne splača več pristajati na krajše plačilne roke, saj lahko po zakonu plačilni rok raztegne na 30 dni.

Utemeljena so tudi opozorila finančnih strokovnjakov, da bodo dolžniki obvezni pobot lahko izkoristili za uravnavanje denarnega toka; namesto plačevanja z denarjem bodo skušali obveznosti poravnavati prek obveznega pobota, zato bodo namerno ustvarjali zamude in podaljševali plačilne roke.

Kršitve, sankcije in zlorabe

Če se boste dogovorili za daljši plačilni rok od zakonskega ali za kak drug, očitno nepravičen pogodbeni dogovor, kot so določitev dneva izdaje računa, izključitev zamudnih obresti ali nadomestila stroškov izterjave, bo taka določba nična. Če pa bo daljši plačilni rok bistveni pogoj pogodbe, bo nična kar cela pogodba! Poleg tega bo lahko kupec tovrstne sankcije zlorabil in vam namesto plačila vrnil blago. Če so zakonski plačilni roki za vas prekratki, je bolje, da se dogovorite za obročno plačilo, ki ga ZPreZP ne ureja. Zakon namreč prenaša v slovenski pravni red direktivo o boju proti zamudah pri plačilih, po tej pa so obročna plačila izvzeta iz omejitev.

Lahko bi nadaljevali z naštevanjem tveganj novega zakona in nasveti, kako jih obvladovati, a je prostor preskopo odmerjen. Ali vam je država z novimi ukrepi res zagotovila boljšo likvidnost, pa presodite sami.

Primož Raktelj je pravnik, pomočnik generalnega direktorja za korporativne pravne zadeve pri družbi ACH