Primorsko gospodarstvo še nabira moči
Kondicija primorskega gospodarstvo se počasi izboljšuje. Nekatera podjetja so zmerno optimistična, druga še ne vidijo svetlikanja. Na Postojnskem, Pivškem in delu severne Primorske so nekatera podjetja utrpela škodo zaradi februarske ledene ujme. To bo v marsičem pomembno krojilo njihovo poslovanje in tudi utrip regije.
PRIMORSKA > Na severnem delu Primorske krizi najbolje kljubujejo razvojno naravnana podjetja. Predelovalne dejavnosti so v regiji še vedno glavno gonilo rasti, predvsem izvozne. “Ocenjujemo, da bo izvoz letos zrasel za tri odstotke,” pravi direktorica GZS za Severno Primorsko Mirjam Božič. K izvozu največ prispevata prav proizvodnja elektro komponent (Kolektor, Letrika, Hidria, Eta, ITW Metalflex, Intra Lighting…) in kovinskopredelovalna dejavnost. Visoka rast poslovanja v preteklih letih je od podjetij terjala tudi velike finančne zalogaje; tako si je, denimo, Hidria, nakopala precejšnje finančne dolgove.
Nerazumne zahteve bank
Najpomembnejša izvozna partnerka severnoprimorskega gospodarstva od leta 2012 ni več Italija, primat ima zdaj Nemčija.
Božičeva opozarja, da mnoga izvozna podjetja primernejše financiranje prej najdejo pri tujih kot pri domačih bankah. “Večina slovenskih bank zahteva celo 100-odsotni depozit zneska garancije. Izdajo garancij pogojujejo z nerazumnimi zahtevami. Postopki so počasni, roki za odločitve o odobritvi ali zavrnitvi garancij pa nerazumno dolgi,” niza očitke Božičeva. Opozarja, da bodo bančna vrata za prezadolžena podjetja še naprej zaprta: “Za banke so bilance bolj pomembne kot vsebina posla za kreditiranje.”
Italija že drugo leto zapored v regiji ni več najpomembnejša izvozna partnerka, primat ima zdaj Nemčija. Izvozni trgi so precej razpršeni, po lestvici navzgor plezajo predvsem azijski trgi s Kitajsko na čelu. In tudi Rusija znova postaja pomembna izvozna partnerka.
Več majhnih v skupne nastope
Gradbeništvo je v zadnjih letih, zlasti pa s propadom Primorja, izgubilo svojo nekdaj pomembno vlogo. Gradenj in prenov je zdaj sicer nekoliko več, padanje obsega gradbenih del se je upočasnilo. A velik del gradbeništva je izčrpan, gradbena podjetja pa zdesetkana. Tista podjetja, ki so likvidna in kompetentna za večje investicije, onemogočajo pretirane zahteve javnih naročnikov za garancije izvajalcev za ponudbo in izvajanje del. Vse bolj se kot ponudniki za izvajanje javnih naročil vključujejo mala novoustanovljena podjetja (iz propadlega Primorja), ki pa pri izborih še nimajo prav pomembne vloge. Začela so se povezovati, da bi lahko skupaj nastopila na razpisih.
Tolminska je v prejšnjih letih izstopala po nizki stopnji brezposelnosti, a ta se je zdaj povišala. Industrija je uspešna, s stečajem družb ATC Kanin in Hit Bovec pa malone vse turistične dejavnosti doživljajo težke čase. Brez večjih investicij, ki bi pognale gondolsko žičnico na Kaninu - ta je nujna tako za zimski kot letni turizem - bo turizem počasi usihal.
Kot uspešen športnik po poškodbi
Investicijsko nujno potrebni projekti za razvoj obalno-kraške regije so se upočasnili ali celo obstali, smo pa le dočakali poglabljanje prvega luškega bazena.
“Obalno-kraško gospodarstvo spominja na uspešnega športnika, ki si po nesreči v preteklosti nikakor ne more opomoči in zadihati s polnimi pljuči,” položaj regijskega gospodarstva opisuje Tomaž Može, direktor Primorske gospodarske zbornice.
V obalno-kraški regiji so krizo najbolje preživela podjetja s področja prometa in logistike, storitvene dejavnosti in turizma. Ti dve panogi sta tudi v lanskem letu najbolje poslovali. Hrbtenico regijskega gospodarstva predstavljajo storitvena podjetja, kot so Luka Koper, Intereuropa, Adriatic Slovenica, Banka Koper in Istrabenz, ki so podprta z industrijsko dejavnostjo Lame, Cimosa, Krasa, Marmorja, ob njih pa je vrsta mikro in malih podjetij.
Pozitivno je, da je koprsko pristanišče kot motor gospodarskega zagona povečuje pretovor in uspešno posluje. Intereuropa je lani prvič po štirih letih poslovala z dobičkom. Lama je povečala prihodke za prodajo kar za četrtino in je lani tudi na novo zaposlila približno 30 delavcev. To jo uvršča med najbolj uspešna industrijska podjetja na tem območju, a je žal precej osamljena.
Cimos, ki je zdaj plačilno nesposoben in čaka svež kapital, je lani še krepko poglobil izgubo. Turizem se počasi pobira. Hoteli Bernardin se z bankami še dogovarjajo o reprogramu posojil, Istrabenzu in njegovi turistični hčeri je to že uspelo. Istrabenz Turizem je pravkar sredi največje naložbe po več letih premora. Vredna je 4,8 milijona evrov in velja tudi za največjo turistično naložbo v vsej regiji. Grand Hotel Portorož, bazenski kompleks in hotel Apollo bodo že za velikonočne praznike goste pričakali povsem prenovljeni.
Poslovanje regijskega gospodarstva kot celote bo najbrž podobno kot leta 2012, ko je bil izid resda še negativen, a boljši kot leto poprej. Izvoz regijskega gospodarstva (s storitvami transporta, pristaniške dejavnosti, turizma, špediterjev, ladjarjev ... , ki so skoraj izključno namenjene tujim partnerjem) predstavlja več kot 70 odstotkov bruto domačega proizvoda Slovenije in na srečo narašča. Se pa izvozniki jezijo zaradi odvečnih birokratskih opravil. “Slovenija nima enotne izvozne politike, preveč različnih ustanov se ukvarja z internacionalizacijo našega gospodarstva,” ugotavlja Može. Prepričan je, da bi z enotnim nastopom lahko znižali stroške pri vstopu slovenskih podjetij na nove trge.
Menedžment Luke in Intereurope je reševanje težav ob nastopu krize pravilno zastavil in danes se te njihove odločitve obrestujejo. Problem Cimosa pa je specifičen in večplasten. Podjetje, ki ima pri mnogih kupcih iz svetovne avtomobilske industrije že dolgo let status razvojnega dobavitelja razreda A, se, denimo v Nemčiji, ne bi znašel v takih težavah, kot se je naš Cimos, je prepričan Može. Po njegovem mnenju bi se morali vprašati, ali imamo pravilno gospodarsko in finančno politiko do takih industrijskih koncernov in ali je struktura lastništva v slovenskih podjetjih evropsko primerljiva: “Po mojem ni. Je pa odgovorno lastništvo eden od pogojev za uspešno gospodarsko rast.”
Logistična platforma za Srednjo Evropo
Investicijsko nujno potrebni projekti za razvoj regije so se upočasnili ali celo obstali (drugi železniški tir, tretji luški pomol, predor Markovec), smo pa le dočakali poglabljanje prvega luškega bazena.
Po mnenju Možeta bi tako regiji kot celotni državi najbolj koristilo, da bi se lotili udejanjenja logistične platforme, ki jo naša geostrateška pozicija s pristaniščem nudi Srednji Evropi za povezavo s svetom in obratno. Žal voditelji Slovenije nočejo uvideti, da je Slovenija v poslovnem svetu v veliki meri prepoznavna le po tem, da leži na križišču tako morskih kot kopenskih poti. Zato koprsko pristanišče ni samo regijsko oziroma slovensko, temveč pristanišče celotne srednje Evrope. Zavedanje o tem je po mnenju Možeta tudi naša razvojna prihodnost.
Žled bo marsikje krojil rezultate
Tudi iz notranjsko-kraške regije prihajajo različne novice. Dobro je šlo turizmu, kar velja tudi za podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo plastike, in za večino elektronske in elektro industrije ter orodjarstva. Okreva Kovinoplastika, lesno-predelovalna podjetja pa prepočasi ali sploh ne. “Kljub dejstvu, da živimo sredi gozda, in perspektivnosti lesno-predelovalne industrije nam ta pred nosom propada,” ugotavlja direktor postojnske GZS Boštjan Požar. Država nima strategije za sanacijo teh podjetij, sanacija razmer v gozdno-lesni verigi je prepočasna, februarja pa je podjetja udaril še žled, ki je v gozdovih pustil pravo razdejanje, marsikje pa povzročil motnje v oskrbi z elektriko. Izračunov o skupni škodi še ni, zagotovo pa bo ta katastrofa vplivala na poslovanje podjetij v regiji (z izjemo tistih z območja Ilirske Bistrice, ki jim je žled prizanesel).
Upočasnjena rast?
Leta 2012 je regijsko gospodarstvo prvič po nekaj letih poslovalo z neto čistim dobičkom. Požar tudi za lani pričakuje pozitivno poslovanje. Za letošnje napovedi je še prezgodaj, a izpad električne energije in s tem povezane težave podjetij se bodo verjetno poznale na bilancah. Posledice pa utegnejo biti tudi dolgoročnejše. “Škoda v podjetjih bi lahko dejansko pomenila manj sredstev za investicije in s tem počasnejšo gospodarsko rast,” se boji Požar.
Največja naložba je doma na Kalu
V regiji so se podjetja lotila kar nekaj naložb. Na Kalu pod okriljem Pivke Perutninarstva raste nova Delamarisova tovarna. Naložba, bržkone največja na Primorskem, je vredna 6,4 milijona evrov. V novi tovarni zdaj nameščajo instalacije in notranje panele, delo v novih prostorih pa naj bi steklo jeseni.
V razmahu je orodjarstvo, ki se zadnja leta vztrajno krepi, priložnosti pa so tudi v turizmu. Mnogi v regiji so ga razumeli kot tranzitnega, zato je veljalo, da se od turizma ne da preživeti. S krepitvijo infrastrukture (tako fizične kot institucionalne) pa postaja jasno, da je v tej panogi še veliko neizkoriščenih priložnosti. Lani je začela delovati Regionalna destinacijska organizacija Postojnska jama-Zeleni kras. Njeno poslanstvo je sistematično spodbujanje razvoja turizma, povezovanje ponudnikov in trženje pod enotno znamko Zeleni kras, izboljševanje kakovosti ponudbe ... Po mnenju Požarja je to nujna platforma za doseganje boljših rezultatov turističnega gospodarstva.
SONJA RIBOLICA
