Smučanje nad mestom
Pohorje je že danes po številu žičnic in prog največje slovensko smučarsko območje, 80 kilometrov dolgo in prostrano hribovje pa nudi tudi največ možnosti za razvoj obsežnega žičniškega sistema in celovite zimske ponudbe, kakršno poznamo v Italiji in Avstriji.
Središče smučarskega turizma je Mariborsko Pohorje, ki se ponaša z več kot polstoletno tradicijo vrtenja žičnic. Eno od prizorišč ženskih tekem svetovnega pokala (letos bosta slalom in veleslalom 1. in 2. februarja) ponuja zelo širok spekter možnosti za udejstvovanje na snegu - tudi za tiste, ki prisegajo na udobje in nimajo kaj dosti (ali pa jih sploh nimajo) izkušenj s smučanjem. Ob tem je pri roki še marsikaj, s čimer si lahko krajšajo čas tisti družinski člani, ki jim smučanje ni v ospredju.
Smučanje v (vele)mestu
Izgradnja avtocestnega križa in sodobnih vpadnic v Maribor je to smučišče na robu mesta (dosegljivo tudi z mestnim avtobusom) Primorcem približalo na doseg enodnevnega izleta - z dobrima dvema urama vožnje v eno smer. Precej privlačnejše pa je večdnevno bivanje, med katerim je mogoče pestro kulturno-zabavno-kulinarično ponudbo štajerske metropole (če bivate v mestnih hotelih) združiti z rekreacijo na pohorskih strminah nad mestom. Tudi možnosti vsakodnevnega združevanja udobja bivanja v toplicah (Terme Maribor in bližnje Ptujske toplice) ne kaže zanemariti.
Nasploh je za welness in bazensko ponudbo poskrbljeno tako v objektih okoli snežnega stadiona kot na vrhu kabinske žičnice na Bolfenku.
Sicer pa je Mariborsko Pohorje po svojih danostih, opremi in usposobljenosti ljudi, ki na njem delajo, pravcata tovarna smučarjev. Medtem ko se tekmovalci in bolj izurjeni ljubitelji belih strmin podijo po progah snežnega stadiona s tremi sedežnicami in z iztekom ob hotelih Arena in luksuznem Habakuku, se na vrhu kabinske žičnice, na Bolfenku, odprejo hektarji izjemno blagih prog ob sedežnicah in vlečnicah, kjer se je v glavni sezoni mogoče ob pomoči okoli 200 učiteljev (na voljo je tudi velika izposojevalnica opreme) gladko naučiti snežne abecede. Prav tam je, sredi prog, tudi ljubiteljem bele narave prijazno hotelsko-apartmajsko naselje. Njegovi uporabniki lahko na avtomobil med dopustom mirno pozabijo.
Bolfenk je tudi izhodišče najobsežnejšega osvetljenega sklopa prog za nočno smuko v Sloveniji z višinsko razliko več kot 700 metrov! Tam je sicer že konec novembra zapadlo prvih 15 centimetrov snega v novi sezoni.
Snežno potovanje
Prav doslej opisani del smučišča je najbolj temeljito pokrit s sodobnim sistemom zasneževanja. Nasploh je Pohorje zaradi ugodne geološke zgradbe precej bolj vodonosno kot Alpe in je za urejanje prog (brez razstreljevanja) in zasneževanje (bližina vodnih virov) manj zahtevno. Kadar je zima snežno vsaj povprečno radodarna, se je mogoče od Bolfenka podati na malo snežno potovanje, ki nas s pomočjo vmesne sedežnice in vlečnice pripelje na višje ležeča mariborska smučišča na Arehu (na voljo je tudi avtobusna povezava), kjer ugodna lega in dobrih 1300 metrov višine marsikdaj omogočajo smuko še prve dni aprila. Sodobna šestsedežnica Pisker II, ki predstavlja prvi del podpore načrtovani progi za smuk proti Rušam, bo zadovoljila športno usmerjene, okoliške vlečnice pa ostale bolj ali manj vešče. Med vijuganjem se je mogoče okrepčati v številnih postojankah, nato pa lahko z Areha (z lepim številom kilometrov v nogah) s pomočjo vmesnih vlečnic prismučamo vse do mariborske ciljne arene za svetovni pokal. Dodati velja, da so na območju Areha speljane lepe in snežno zanesljive proge za smučarski tek.
Streha Pohorja
Zahodni del Pohorja, na katerem se razprostirata najvišji smučišči tega hribovja, Kope (1542 m) in Ribniško Pohorje (1525 m), je najbolj prostran in blag. Zato kar kliče po povezavi v velik žičniški sistem, za kar so idejni načrti o napravah, ki bi povezale Ribnico in Kope, že narejeni, a bodo kot kaže še lep čas v predalih. Brez izkušenega in močnega tujega strateškega partnerja, ki bi lahko načrte premaknil iz risb v življenje, si žičničarji zaradi dolgov po posodobitvah (dve sodobni štirisedežnici) lahko le prizadevajo za dobro vzdrževanje. Sicer že sedaj zahodno Pohorje ponuja kar nekaj užitkov.
Središče zahodnega Pohorja so Kope, ki ponujajo možnost bivanja v hotelsko-apartmajskem naselju na smučišču (1360 m visoko) , ali v 13 kilometrov oddaljenih namestitvah v Slovenj Gradcu z zanimivim starim mestnim jedrom. Glavna privlačnost sta dve poldrugi kilometer dolgi sodobni štirisedežnici s skupno štirimi progami vseh težavnostnih stopenj. Najdaljša ima skoraj 600 m višinske razlike, razkošno široka družinska na Pungartu pa je tudi osvetljena.
Osrednje parkirišče na Pungartu, kjer je veliko ravnine, je tudi prostor za otroške igre na snegu in sankanje ter izhodišče za turno smučarsko tekaški izlet proti Ribniški koči. Na dodatno zasneženih progah na Pungartu je vijuganje zagotovljeno do začetka aprila.
Šibka točka zahodnega Pohorja je prometna odmaknjenost. Od avtocestnega izvoza pri Arji vasi do Slovenj Gradca je ovinkov približno toliko kot med Tolminom in Idrijo, zaključni vzpon po zelo dotrajani cesti na Kope pa zahteva počasno in pazljivo vožnjo.
Tudi dostop do Ribnice skozi Maribor (v tem delu še ni obvoznice) in po Dravski dolini je dokaj zamuden. Ribnica na višini med 700 in 900 metri ponuja dve vlečnici z nočno smuko, pri deset kilometrov oddaljeni Ribniški koči pa se smuka in tek na smučeh ob vlečnicah med 1330 in 1530 metri pogosto podaljša do velike noči. Posebnost Ribnice je pestra ponudba apartmajev za miren družinski dopust, z večdnevno vozovnico pa je mogoče smučati tudi na tričetrt ure vožnje oddaljenem Mariborskem Pohorju in pol ure oddaljenih Kopah. Cesta iz Ribnice namreč pripelje do spodnje postaje štirisedežnice Kaštivnik nad Vuzenico, ta pa pripelje na Kope.
Olimpijski center
Ob tem, da je Mariborsko Pohorje največje, pa je Rogla najbolj kompletno smučarsko središče na Pohorju z najdaljšo sezono, ki zaradi lege na planoti v osrčju hribovja, večinoma med 1350 in 1510 metri, traja do konca aprila. Včasih se začne že konec novembra in tako je tudi letos, ko je na smučišču nad Zrečami že zapadlo pol metra snega. Žičničarji so že 23. novembra uredili proge na 1450 metrov visoko ležečem tekaško smučarskem stadionu, homologiranem tudi za tekme svetovnega pokala. Seveda so “urezane” tudi smučine za začetnike v smučarskem teku. Uradni start alpske smučarske sezone na Rogli je bil 30. novembra.
Posebnost Rogle je, da se z avtomobilom pripeljemo na prostran vrh smučišča (tam je prostor celo za nogometno igrišče) z veliko izposojevalnico. Tu je ob vlečnicah Uniorček in štirisedežnici Planja izhodišče za prve korake na snegu, pa tudi za organizirane panoramske vožnje z motornimi sanmi. Smučarske proge v tem delu so tako blage, da je potrebno na površino skoraj postaviti vodno tehtnico, da ugotoviš, v katero smer gre naklon navzdol. Bližnja srednje težka proga ob vlečnici Košuta nudi nočno smuko, nekoliko naprej pa je tudi nekaj zahtevnejših smučišč (Ostruščica, Jasa) in velik deskarski park.
Bolj športno usmerjeni se bodo zadrževali na predelu Jurgovo, kjer so ob štirisedežnici in dveh vlečnicah tudi tekmovalne FIS proge za tehnične discipline. Vsa smučišča so zelo prostrana in brez izpostavljenih delov.
Rogla je tudi naš olimpijski center za višinske priprave športnikov. V turističnem mestecu na Planji, skoraj 1500 metrov visoko, je del kompleksa hotelskih postelj in apartmajev tudi športna dvorana uradnih mednarodnih dimenzij za vse vrste iger z žogo, seveda ne manjkata niti najsodobnejši fitness in wellnes sprostitvena centra. Športni center s podobnimi vsebinami je tudi v bližnjih Zrečah.
Marsikdo meni, da je najlepši del smučanja sezuvanje smučarskih čevljev. V duhu tega stavka je smiselno dodati, da je še lepše, če sprostitev nadaljujemo v Termah Zreče tik pod Roglo. Dobrih 20 minut vožnje nas marca iz zime že pripelje v zreško pomlad. V naselju Term obiskovalca ob hotelih in apartmajih razvaja pester vodni park z dodatnimi wellnes, kozmetičnimi in drugimi sprostitvenimi vsebinami. Tako v dolinskem kot v gorskem turističnem naselju je dobro poskrbljeno za zabavo (tudi z živo glasbo), v okolici pa je kar nekaj obiska in pokušine vrednih gostiln in uglednih vinskih kleti.
IGOR MUŠIČ
