“Ni bolj točnega mesta na svetu, kot so Atene”

Medtem je bil kar štirinajst let na čelu ljubljanske Drame, in tamkajšnji igralci imajo o njem marsikaj dobrega povedati. Jernej Šugman denimo to, da je prav Pipan na novo konstruiral gledališče. “Ima velikanske zasluge. Nisem mu hvaležen samo jaz. Na temelju celotne moje generacije je zasnoval izjemno obdobje. S svojim načinom je postavil model človeka - vodje gledališča, pa ne z neko radikalno estetiko, ampak s profesionalnostjo, požrtvovalnostjo in ljubeznijo do gledališča.”

V Novi Gorici prav sedaj režira Timona Atenskega, do premiere je še šest dni. Povabili so ga zaradi predzgodbe, zaradi predstave, ki je pred dvajsetimi leti odprla novo gledališko hišo. In najbrž zato, ker je režiser, ki k nastanku predstave pristopa skrajno resno, natančno, artikulirano, ki mu je pomembna vsaka misel in čisto vsaka izgovorjena beseda.

> Novogoriško gledališče ste s predstavo Krst pri Savici pred dvajsetimi leti “krstili” prav vi. Tedaj je bila to tehnološko najbolj izpopolnjena dvorana. Kaj od tega je ostalo v vašem spominu?

“Na ta dogodek smo se dolgo pripravljali. Tedaj sem kar nekaj sezon zapored režiral v dotedanjem gledališču v Solkanu in večkrat smo se pogovarjali o otvoritveni predstavi novega gledališča, termini odprtja so se nenehno prestavljali, včasih za nekaj mesecev, tudi za leto. Vmes so se dogovarjali tudi za druge projekte z drugimi režiserji, a tik pred zdajci, nekaj mesecev prej, je prišla končna odločitev, da bo to Krst pri Savici. Seveda so bili posebni občutki, ko greš v novo gledališče; oder je bil najsodobneje opremljen in največji v Sloveniji. Velik izziv in velik prehod z malega solkanskega odrčka do tu. Seveda nas je spremljal tudi cel kup težav, od tega, da smo do konca vadili ob zvokih gradbenih strojev, do tega, da nič še ni bilo utečeno. A na koncu se je po nekem čudežu vse lepo izteklo.”