“Potovanja so bolj naporna od tekem”
Prvo ime slovenske košarke je trenutno 27-letni Goran Dragić, za katerim je uspešna sezona v dresu Phoenix Sunsov. Odlični organizator igre se prebija med največje zvezdnike ameriške profesionalne lige NBA, septembra pa si želi v slovenskem dresu osvojiti medaljo na evropskem prvenstvu v Sloveniji.
Simpatični Ljubljančan se na srečo ni nalezel zvezdniških muh v slogu nekaterih znanih imen svetovnega, pa tudi slovenskega športa. Gogi, kot ga kličejo prijatelji in navijači, vedno z veseljem ustreže svojim oboževalcem za fotografijo ali avtogram, pa tudi druženja z novinarji mu ne povzročajo preglavic. V sredo si je vzel nekaj minut tudi za naš časnik, v pogovoru pa je razkril svoja razmišljanja o letošnji sezoni v ligi NBA, EuroBasketu 2013 ter načrtih po koncu aktivne igralske kariere.
Goran Dragić je svojo košarkarsko pot pričel pri ljubljanski Iliriji, leta 2004 pa se je preselil k Slovanu. Z odličnimi igrami v dresu kluba s Kodeljevega je nase opozoril vodstvo španske Tau Ceramice, ki ga je leta 2006 zvabila v svoje vrste. Baski so ga nato posodili v CB Murcio, v sezoni 2007/08 pa je kot posojeni igralec nosil dres Union Olimpije. Leta 2008 so ga izbrali v drugem krogu nabora za ligo NBA San Antonio Spursi, a so ga takoj prodali v Phoenix, za katerega je igral v letih 2008-11. Sledila je selitev v Houston Rocketse (2011/12), pred začetkom letošnje sezone pa je ponovno oblekel Phoenixov dres. Z mladinsko reprezentanco do 20 let je leta 2004 osvojil naslov evropskega prvaka, v dresu članske reprezentance pa je leta 2009 na EP na Poljskem osvojil 4. mesto.
> Imate v prvih tednih po povratku v Slovenijo veliko obveznosti ali mirno uživate na dopustu?
“V Ljubljani se lahko mirno sprehodim po mestu. Ni tako kot v Ameriki, saj so Slovenci malce bolj sramežljivi in niti ne pristopijo do mene. Trenutno sem na dopustu. Udeležujem se raznih prireditev za podjetje Telemach in na takšen način izpolnjujem svoje obveznosti do sponzorjev. Sedaj se počasi odpravljam v Španijo, kjer bom treniral skupaj z bratom Zoranom, ki igra za Unicajo iz Malage. Po povratku v Slovenijo bom začel individualne treninge, saj želim začetek priprav za evropsko prvenstvo pričakati v dobri formi.”
> Kako ste se znašli ob povratku v Phoenix?
“Predvsem sem bil vesel odličnega odziva navijačev, ki so me v prvih dneh navdušeno pozdravljali, podobno pa je bilo tudi med sezono. Ni mi žal, da sem se iz Houstona vrnil v Phoenix, čeprav klubska sezona ni bila najboljša. Zavedam se, da bo klub potreboval kar nekaj let za povratek med najboljša moštva lige NBA. Sam imam dobro pogodbo, sem nosilec igre, tako da sem s svojo vlogo v ekipi popolnoma zadovoljen.”
> Ste zadovoljni s svojo letošnjo statistiko?
“Statistični podatki seveda ne razkrijejo vsega. Glede na statistiko sodim med najboljše organizatorje igre v ligi, seveda pa je tu potrebno upoštevati tudi druge elemente. V povprečju sem dosegal več kot sedem podaj na tekmo, ob tem pa sem ostal brez kakšne asistence tudi zaradi zgrešenih metov soigralcev. Seveda sem tudi sam zapravil kakšno žogo preveč. Na srečo nisem imel poškodb, in upam, da mi bo zdravje služilo tudi vnaprej.”
> Odigrali ste kar 82 tekem in veliko časa preživeli v letalih. Kako se spopadate z napornimi potovanji?
“Včasih si prav želim, da bi lahko preveril stanje na Lufthansini kartici letov. Prepričan sem, da bi dobil ogromno brezplačnih milj (smeh). V začetnih letih NBA kariere je bilo zelo težko, saj nisem bil vajen dolgih potovanj. Kljub temu da imamo tekme na sporedu vsak drugi dan, me veliko bolj utrujajo potovanja. Najtežje mi je vsako noč prespati v drugem hotelu na drugačnih posteljah. Vse skupaj seveda zelo vpliva tudi na moje igre.”
> Je pa v tako vrhunsko organiziranem klubu verjetno poskrbljeno tudi za najmanjše podrobnosti?
“Moje naloga je samo, da pridem na treninge in tekme. V garderobi me čaka vsa potrebna oprema, tako da nimam nobenih obveznosti in sem lahko osredotočen samo na košarko.”
> Se kot prvi zvezdnik pogosto udeležujete srečanj z navijači Phoenixa?
“Tudi te zadeve so dokaj naporne, saj večinoma potekajo ob prostih dnevih. Seveda bi se takrat raje malce spočil, vendar je tudi to pač del posla. Potrebno je izpolniti svoje obveznosti do kluba in navijačev. S tem sem se sprijaznil, po drugi strani pa niti ni prehudo, saj takšna druženja trajajo le kakšno urico.”
> V času EuroBasketa boste pod drobnogledom slovenskih navijačev. Kako se boste pripravljali na prvenstvo?
“Pred nami je pestro poletje, septembra pa nas čaka velik izziv. Sam bom kmalu začel samostojne priprave, saj se želim dobro pripraviti na vse napore, ki me čakajo. Začetek reprezentančnih priprav želim pričakati v odličnem fizičnem stanju, saj mi bo tako precej lažje na uvodnih treningih. Čakajo nas tudi številne pripravljalne tekme, vsi skupaj pa se moramo maksimalno pripraviti na EuroBasket.”
> Je o ciljih še prezgodaj govoriti?
“Seveda si vsak privrženec slovenske košarke želi medalje na domačem prvenstvu. Večkrat smo bili blizu, vendar se nam doslej še ni izšlo. Dvorane bodo zagotovo polne slovenskih navijačev, tako da bomo lahko uživali v bučni podpori s tribun. Upam, da se bodo vabilu selektorja Božidarja Maljkovića odzvali vsi najboljši. Pomembna bosta pravi sistem in dobra kemija v moštvu. Pričakujem, da bomo igrali hitro košarko s številnimi protinapadi, saj imamo košarkarje, ki jim takšen sistem igre zagotovo ustreza.”
> Je Slovenija onstran luže prepoznavna po svojih športnih uspehih?
“Še zmeraj se najde kdo, ki kakšno ustreli mimo (smeh). Ko povem, da sem iz Slovenije, včasih kdo modro pripomni, da je to v Afriki ali v Aziji. V takem primeru malce hudobno pogledam in pojasnim, kje je Slovenija. Mislim, da ljubitelji športa kar dobro poznajo Slovenijo, saj so seznanjeni z uspehi Anžeta Kopitarja. Ljubitelji košarke poznajo naju z Benom Udrihom, zelo prepoznavna pa je tudi Tina Maze.”
> Se dobro izogibate številnim pastem zvezdniškega življenja?
“Ostal sem skromen. Razmišljam tudi o svoji prihodnosti, saj hočem imeti po koncu kariere lagodno življenje. Nekaj želim pustiti tudi svojim otrokom. Trenutno nimam nobene potrebe po dragih avtomobilih in podobnem luksuzu. Seveda si bom tudi privoščil kakšno stvar, vendar pa ne mislim razsipati denarja za neumnosti.”
> So ZDA za vas obljubljena dežela?
“Že sedaj sem nekako prepričan, da bom z družino živel v ZDA. Po mojem mnenju imajo otroci tam več možnosti za uspeh, veliko bolje je poskrbljeno za določene zadeve. Življenje je bolj kakovostno, vendar nikoli ne reci nikoli. Definitivno se bom vračal v Slovenijo. O tem bom razmišljal šele čez deset let, saj se nadejam še dolge kariere v NBA.”
> Kako družina spremlja vašo in bratovo kariero?
“Starši spremljajo bratove in moje tekme preko televizijskih ekranov. Redno se pogovarjamo preko skypa, oče in mama sta bila med sezono dva tedna pri meni, nato pa sta obiskala tudi brata v Španiji. Najdemo čas za obiske, vendar pa sva z Zoranom zasedena s tekmami in potovanji, tako da ne moremo maksimalno izkoristiti skupnih trenutkov. Definitivno pa je med sezono vedno lepo nekaj dni preživeti v krogu družine in se malce odpočiti od košarke.”
> Lani ste nastopili na dobrodelnem golf turnirju Anžeta Kopitarja, kjer pa se niste ravno izkazali. Ste letos ujeli kakšen dan za dodaten trening golfa?
“Na žalost med sezono nisem imel časa za igranje golfa. Za letošnji dobrodelni turnir bom, kot kaže, še slabše pripravljen kot lani (smeh). V Phoenixu je ogromno zelenja in golf površin, tako da se bom po koncu kariere definitivno bolj posvetil golfu. Nekdanji hrvaški košarkarski zvezdnik Toni Kukoć je bil med kandidati za nastop na olimpijskih igrah v golfu, sam pa verjetno ne bom segel tako visoko. Prijatelji igrajo golf, tako da bom z njimi malce potreniral in poskusil izboljšati svojo igro.” SIMON MALJEVAC
