“Zdravje ni vse, ampak brez zdravja je vse nič!”
“Zdravje ni vse, ampak brez zdravja je vse nič!” S to mislijo, ki jo je povzel po nekem zahodnem znanstveniku, je indijski duhovni učitelj in avtor sistema Joga v vsakdanjem življenju, njegova svetost Vishwaguru Mahamandaleshwar Paramhans Sri Swami Maheshwarananda, ki mu njegovi učenci na kratko pravijo Svamidži, v sredo zvečer začel svoje predavanje v razprodani dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici.
NOVA GORICA> Da bo Svamidži obiskovalcem razkril, na kakšen način ohraniti in okrepiti naše zdravje, je napovedoval že naslov predavanja Joga v vsakdanjem življenju - pot zdravega življenja. Da pa bodo besede, ki so prihajale iz ust karizmatičnega, v oranžne barve odetega svetovno znanega ambasadorja miru, zvenele tako preprosto in hkrati tako prepričljivo, si najbrž tisti, ki smo se s Svamidžijem srečali prvič, nismo predstavljali ...
Društvo Joga v vsakdanjem življenju Nova Gorica je aktivno tudi v poletnih mesecih, saj že četrto leto organizira brezplačno vadbo joge na prostem. Medtem ko se po ostalih slovenskih mestih, kjer delujejo društva Joga v vsakdanjem življenju, vadba izvaja bolj ali manj po parkih (v krajih ob morju pa tudi na plažah), vadeče v Novi Gorici vsako soboto v juliju in avgustu gosti igrišče Centralnega vrtca (v primeru slabega vremena poteka vadba v telovadnici vrtca). “Lani smo na devetih vadbah imeli okoli 270 udeležencev, podoben odziv pričakujemo tudi letos. Z vadbo začnemo ob pol sedmih zjutraj, da se izognemo prehudi vročini,” pojasnjuje Dušan Škulj.
Prva sreča je zdravje
Da je zdravje “prva sreča človeka”, kot je dejal Svamidži, oziroma “naše največje bogastvo”, kot imamo navado reči pri nas, se je najbrž strinjal vsakdo od prisotnih. Kot je razkril indijski duhovni učitelj, je prvi medicinski sistem na naš planet prinesel bog Danmantri s sporočilom ajurvede. “Ajurveda pomeni znanost, modrost o življenju. In Danmantrijevo sporočilo je bilo: vsak posameznik je lahko sam sebi zdravnik.”
In prav to je bistvo vsega: če sami ne bomo poskrbeli za svoje zdravje, se lahko obrišemo pod nosom za srečo (oziroma bogastvo). “Na naše zdravje imajo največji vpliv hrana, ki jo zaužijemo, način razmišljanja, odnos do sebe in sveta ter vpliv okolja,” je razlagal Svamidži. “Pomembno je, kaj jemo in tudi kako jemo. Ni pomembno, da zgolj napolnimo želodec. Tudi ne, da jemo zgolj okusno hrano. Naše zdravje in naš odnos bosta takšna, kot je naša prehrana. Zato je pomembno, da je hrana, ki jo uživamo, zdrava.”
Da Svamidži ni naklonjen uživanju mesa, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Svetoval pa je, naj si vsaj enkrat v letu privoščimo posebno tritedensko dieto, ki naj temelji zgolj na uživanju (svežega ali kuhanega) sadja in zelenjave (razen krompirja in banan) in tako pripomoremo k razstrupljanju telesa. V tem času je priporočljivo izvajati tudi asane (vaje) joge. “V sodobnem jeziku bi temu lahko rekli pomlajevalna kura,” se je zasmejal Svamidži.
Sistem Joge v vsakdanjem življenju je znanost o telesu, umu in zavesti, njen cilj pa je telesno, duševno, družbeno in duhovno zdravje, varovanje okolja in vseh bitij, svetovni mir, strpnost, spoštovanje in razumevanje med verstvi ter narodi in kulturami, pa tudi duhovni razvoj in spoznanje boga. Najpomembnejše duhovno načelo joge je ahimsa - nenasilje; v mislih, besedah ali dejanjih. Prav zato si Svamidži prizadeva za svetovni mir.
Razmišljajmo pozitivno!
Posebno mesto ima v jogi način razmišljanja. “Naš um je kot mogočen slon. Lahko je tudi zelo težavna opica. In vedite - najhujše onesnaženje je mentalno onesnaženje. V moderni psihologiji pravijo, da je negativno razmišljanje zastrupljanje samega sebe.” Zato Svamidži polaga ljudem na srce, naj razmišljajo pozitivno, saj večino zdravstvenih težav prinaša prav negativno razmišljanje.
Tudi obnašanje igra zelo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja. “Nič nas ne stane, če smo do ljudi in do sveta prijazni, vljudni in spoštljivi. Kajti tako kot se obnašamo do drugih, tako se tudi oni do nas,” je dejal. In opozoril tudi na naš odnos do narave: “Nikoli ne posekajte drevesa po nepotrebnem, raje ga skušajte zaščititi. Z današnjo tehnologijo lahko v zelo kratkem času zgradimo visoke stavbe. V enakem času pa ne moremo prisiliti drevesa, da bi zraslo tako visoko. Ameriški Indijanec je rekel: 'Ko bo umrla zadnja riba zaradi onesnaženja vode in ko bomo posekali zadnje drevo, o beli človek, šele takrat boš spoznal, da ne moreš jesti svojih dolarjev.' Zato - spoštujmo drevesa! Bodimo prijazni do gozda. Bodimo spoštljivi in ponižni do našega planeta. Tako čistega, kot smo ga dobili od naših prednikov, bi ga morali tudi zapustiti našim zanamcem.”
Svamidži je leta 1970 prišel v Evropo in za svoj stalni sedež izbral Dunaj. Njegov sistem joge v vsakdanjem življenju, ki ga je razvil za potrebe zahodnjakov, poučujejo v več kot 35.000 krajih po vsem svetu, tudi v Sloveniji. V zadnjih 20 letih je z vadbo po Svamidžijevem sistemu, ki jo organizira enajst društev po Sloveniji, začelo več kot 50.000 ljudi. Primorci nismo izjema. Društvo so najprej (1992) ustanovili v Kopru, kasneje pa še v Novi Gorici in Popetrah. Jogo v vsakdanjem življenju tako vadijo v Kopru, Izoli, Luciji, Piranu, na Škofijah, v Novi Gorici, Tolminu, Postojni, Idriji, Sežani, Ajdovščini, Ilirski BIstrici, Pivki in na Kozini.
Podarimo si čas
Še na nekaj je opozoril Svamidži: na pomanjkanje časa, ki pesti današnjo družbo. “Danes sem prišel k vam, da bi vam podaril čas. Kajti vi ga nimate,” je vzkliknil in v odziv prejel odobravajoče muzanje prisotnih. In nadaljeval: “Dan ima 24 ur. Osem jih namenite delu. Povem vam, če bi vsi v Sloveniji pošteno delali vseh osem ur, brez kavic in zasebnih telefonskih pogovorov, bi slovenska ekonomija cvetela. Osem ur naj bo namenjenih spanju, ki je pomemben faktor za naše zdravje, telo in prebavo. Od preostalih osmih ur naj bo ena namenjena osebni negi, ena pripravi hrane, pol ure pa za uživanje hrane. Največ eno uro na dan lahko porabite za nakupovanje. Uro do dve namenite vaši družini: pogovarjate se, bodite veseli. Kajti zavedajte se, da okolje in vzdušje, v katerem živimo, pomembno vplivata na naše zdravje. Ostanejo vam še tri ure, ki naj bodo namenjene vam. Ta čas lahko izkoristite za vadbo joge, molitev, meditacijo, sprostitev ... Če bi vsi, ki ste danes tukaj, vadili po tri ure na dan, bi Novo Gorico kmalu razglasili za najbolj zdravo mesto.”
Moč volje in disciplina
A brez muje se še čevelj ne obuje, pravi znani slovenski rek. In tudi Svamidži je opozoril, da vse zgoraj našteto zahteva moč volje in disciplino. “Na vas je torej, da se odločite, ali želite biti zdravi ali ne. Ali bi radi uživali v vašem telesu in v vašem življenju. Če je odgovor da, morate biti zelo samodisciplinirani pri prehrani. Pred 40 leti, ko sem prišel v Evropo, se ni govorilo o organski hrani, saj je bila vsa hrana organska. Le malo ljudi je pilo ustekleničeno vodo, kajti voda v rekah, potokih in jezerih je bila čista. Poglejte zdaj, koliko onesnaženja smo povzročili v tako kratkem času! Zato je prav, da današnji človek podpira biološko kmetovanje,” je prepričan Svamidži.
Joga že 16 let tudi v Novi Gorici
Pri organizaciji Svamidžijevega obiska v Novi Gorici je poleg Zveze joga društev Slovenije sodelovalo tudi Društvo Joga v vsakdanjem življenju Nova Gorica, ki na območju severne Primorske deluje že 16 let. Kot pojasnjuje predsednik društva DušanŠkulj, se je v tem času v vadbo joge vključilo že več kot 3000 oseb.
Glavni “krivec”, da je joga leta 1994 prišla tudi v Novo Gorico, je Angelca Škulj, mama Dušana Škulja. “Ko sem se leta 1993 na poletnem seminarju na Madžarskem srečala z njegovo svetostjo Svamidžijem, me je tako navdušil, da sem sklenila, da moramo z jogo začeti tudi v Novi Gorici. In smo. Sprva nam je na pomoč z veseljem priskočilo koprsko društvo, ki nam je posodilo dva inštruktorja joge,” se spominja Škuljeva.
Kaj kmalu pa so se tudi v Novi Gorici okrepili z lastnimi inštruktorji in ustanovili društvo. Število redno vadečih se je z začetnih osem počasi povzpelo na razveseljujočih 300.
Hrast, ki sta ga pred predavanjem v borovem gozdičku za gledališčem posadila Svamidži in novogoriške podžupanja Darinka Kozinc, pooseblja trdnost, mir in neupogljivost. “Drevo samo po sebi je mir. Mir pomeni veliko. Manhatma Gandhi je rekel: 'Ni poti k miru, mir je pot.' In mi, ki smo se rodili kot ljudje, naj bi na ta planet prinesli mir. Mir ne pomeni samo odsotnost bojevanja in konflikta med kulturami in religijami. Kajti stalna vojna poteka v nas samih. In če lahko ustavimo to notranjo vojno, smo našli mir,” pojasnjuje Svamidži.
Redna vadba poteka vsak dan na dveh lokacijah v Novi Gorici, in sicer v medicinskem centru Vid v Kromberku in v Centralnem vrtcu Nova Gorica. Vadba je organizirana v sedmih skupinah, ki z jogo začnejo ob 17. oziroma ob 19. uri. V poletnih mesecih društvo organizira brezplačno vadbo joge na prostem, ob zaključki letošnjega šolskega leta pa so posebno pozornost namenili tudi dijakom in maturantom Gimnazije Nova Gorica.
“Ker se zavedamo, kako stresno je obdobje pred maturo, smo jim želeli pomagati. Pripravili smo jim kratek program protistresne terapije s sloganom 'Don't be depressed, be in deep rest', kar v prevodu pomeni 'Ne bodi depresiven, raje si dobro odpočij'. Vodstvo gimnazije nam je priskočilo na pomoč in nam dvakrat na teden omogočilo vadbo joge v šolskih prostorih.Z odzivom šolarjev smo bili zelo zadovoljni,” pravi Škulj.
“Joga ti da res veliko!”
Angelca Škulj kljub 82 pomladim še vedno redno vadi vsak dan. “No, fizičnih vaj zaradi zdravstvenih težav sicer ne morem več izvajati, kakšni dve uri na dan pa se posvečam meditaciji in pranajami, to je dihalnim vajam. In povem vam, joga ti res da veliko: osebno srečo, harmonijo, drug pogled na svet. Čeprav me je bolezen zelo prizadela, lahko rečem, da sem srečna,” je zadovoljna najstarejša članica društva Joga v vsakdanjem življenju Nova Gorica.PETRA VIDRIH
