30 let zimske pravljice

Tako je še danes, pa čeprav je histerija, povezana z največjimi uspehi takrat še jugoslovanske smučarske reprezentance že davno minila.

Zdenko Vozlič, navdušen smučar, ki je v Smučarskem klubu Portorož aktiven vse od njegove ustanovitve, zatrjuje, da nobenega Portorožana, ki je končal klubsko šolo smučanja, ni treba biti sram, ko se pojavi na smučišču. Skratka, Portorožani so ponosni na svoj klub in na dejstvo, da so dobri smučarji.

Ideja je padla za šankom

Vozlič je pred kratkim v samozaložbi izdal monografijo 30 let zimske pravljice, v kateri je popisal najpomembnejše dogodke v zgodovini kluba. Postavil je svojevrsten spomenik vsem klubskim delavcem, ki so delovali večinoma prostovoljno. Zapisal je rezultate vseh klubskih in medklubskih tekem ter tekem treh dežel. V monografiji tako nastopa prek tisoč imen, povezanih s smučanjem v Portorožu.

Ideja za monografijo je padla za šankom. “Če povem po pravici, me je nekdo pošteno razburil, ko je o klubu govoril, kot da se je vse skupaj začelo včeraj,” priznava Vozlič.

Zgodba se je seveda začela že veliko prej. Dejavnost kluba je bila bogata, vanj je bilo vsako leto včlanjenih med 300 in 500 ljudi, celo do 1400 so jih našteli. “To ni moglo ostati nezapisano,” pravi Vozlič. “Na stotine rezultatov, zanimivih tekem in zimovanj je bilo. Zato sem se lotil pisanja.”

Tekme vlečejo

Za njegov trud mu bodo gotovo hvaležni mnogi ljubitelji smučanja, čeprav Vozlič hudomušno pripomni, da se bo zdaj natančno videlo, kdo je na tekmah resnično zmagoval. Pripravlja tudi večno lestvico najboljših portoroških smučarjev. “Nekaterih, ki se hvalijo, kako dobri so bili, pa jih med dobitniki medalj nisem zasledil,” se smeji Vozlič.

V največji užitek mu je, da kot učitelji in trener znanje lahko prenaša na mlajše generacije. “Ko otrok, ki nekaj mesecev prej ni znal niti stati na smučkah, spoštljivo zapelje veleslalom, sem bolj vesel kot on. Bolj se zavedam njegovega dosežka,” pravi.

Smučanje ostaja njegova prva športna ljubezen, čeprav je tudi navdušen tenisač. Zato mu ni bilo težko za računalnikom preždeti veliko ur in prepisovati rezultatov iz zaprašenih arhivov.

Da se je smučarska dejavnost v Portorožu ohranila tri desetletja, Vozlič pripisuje tekmovalni dejavnosti in pravilni strokovni usmeritvi. “Ljudje so vedno radi prihajali na tekme. Klubski strokovnjaki so se redno usposabljali in svoje znanje prenašali na tečajih, ki so kasneje prerasli v šolo smučanja. Ko so se ljudje več naučili, so hoteli svoje znanje tudi pokazati. Tako je zadeva tekla dalje.”

Pozabljeno prostovoljstvo

Materializem je zastrupil mlajše generacije, ni jih več veliko, ki so pripravljeni delati prostovoljno kot včasih. “Vse smo delali prostovoljno. Plačano je bilo samo strokovno delo, pa še to le efektivne ure. Če je šel učitelj zjutraj ob petih na avtobus in se je vrnil ob sedmih zvečer, je dobil plačanih samo pet ur na snegu. In vsi smo bili s tem zadovoljni,” se spominja Vozlič. Vedno so se našli ljudje, ki so bili za klub pripravljeni delati še več kot drugi. “Nekateri so več kot 20 let sodelovali pri organizaciji tečajev in za klub žrtvovali vso zimo. Tudi nekateri funkcionarji so v klubu delali več kot 15 let. Vsako soboto smo imeli izlet, dvakrat na leto pa po teden dni zimovanja,” pripoveduje Vozlič.

Podobno je še danes. “Mislim, da se je naša usmeritev v strokovno delo in tekmovalno dejavnost pokazala za pravilno,” razmišlja. Portoroški klub je namreč nastal kot protiutež koprskemu, ki se je usmeril bolj v organizacijo izletov.

Pogum za zmago

Klub je cvetel tudi zaradi družabnih dogodkov, ki so se jih redno udeleževali najboljši slovenski smučarji. Ob obujanju spominov se je Vozlič večkrat nasmejal. “Nekoč smo imeli tečaj za strokovne kadre. Postavil sem veleslalom, ki je bil tehnično zelo zahteven. Na progi se je naredila luknja, globoka pol metra ali več. Ko so se udeleženci uprli, da je proga neprevozna, sem se sam demonstrativno zapeljal po njej. Prišel sem do cilja, resda bolj po zraku kot po snegu. Ko sem se vrnil na start, sem kolegom rekel, dajte no, kakšna luknja neki. Še danes se me mnogi spomnijo po tem. Namesto dober dan mi rečejo, daj no, kakšna luknja neki. Če nimaš poguma in vztrajnosti, ne moreš zmagovati,” pripomni naš sogovornik. Člani Smučarskega kluba Portorož bodo 30-letnico obeležili prihodnji petek v hotelu Metropol, ko bo Vozlič tudi predstavil svojo monografijo.ALJA TASI