“70. obletnica Radia Trst A bo obarvana bolj po naše”
Z Martino Repinc sem se pogovarjala v prostorih deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino v Trstu, kjer je odgovorna urednica slovenskega radijskega in televizijskega programa. Prostega časa res nima na pretek, kljub temu pa se je prijazno odzvala našemu povabilu, da nam predstavi ustanovo, ki je življenjskega pomena za Slovence v Italiji.
> Odgovorna urednica ste od leta 2011 ...
“Avgusta 2010 se je upokojila in nas potem tudi zelo kmalu zapustila dr. Mirjam Koren, moja predhodnica. Nekaj časa se je potem vleklo, da je vodstvo podjetja odločilo, kako in kaj. Počasi sem prevzemala odgovornosti za program v slovenskem jeziku, poleti 2011 pa sem bila imenovana za odgovorno urednico.”
> Je vaše delo kaj drugačno od dela vaših predhodnikov?
“Delo je podobno, pa vendar drugačno. Kakršno si pač narediš ... Koordinacija strukture slovenskih programov predpostavlja nekaj stalnih in nespremenljivih obveznosti, predvsem administrativne in zakonske narave; veliko obveznosti pa izhaja iz konvencije med italijanskim ministrskim predsedstvom in podjetjem RAI, iz katere so financirane naše oddaje. Izhajamo iz predpostavke, da so to oddaje za slovensko narodno skupnost v Furlaniji-Julijski krajini, kar pomeni, da se teritorialno obračamo na celotno manjšino v treh pokrajinah: Trst, Gorica in Videm. Veliko skrb posvečamo slovenskemu jeziku. Vsebine oddaj morajo biti čim bolj raznolike, namenjene različnim starostnim skupinam in najrazličnejšim interesom. Spekter možnosti je zelo pisan. Kako iz vsega tega ustvariti dober izdelek, ki bo imel svojo publiko, pa je izziv za kolektiv, ki ustvarja dnevno 11 ur radijskih oddaj in poldrugo uro tedenskega televizijskega programa. Meni ostaja večji del birokracije, zato mi kreativnost in delo v produkciji kar manjkata ... Res pa lahko računam na enkratno ekipo motiviranih kolegov, profesionalno zrelih in vedno dovolj radovednih ter naklonjenih novim izzivom. Omenila bi še kolege iz slovenske informativne redakcije, ki dnevno pripravljajo sedem radijskih in dvajsetminutni televizijski dnevnik. Skupaj ustvarjamo podobo Radia Trst A in Slovenske televizije na mreži RAI 3/bis.”
> Vas interna pravila te nacionalne ustanove ovirajo pri realizaciji slovenskega dela programa?
“Težave seveda so in bodo, niso pa nepremostljive. Predvsem pa sem mnenja, da interni problemi ne smejo obremenjevati poslušalcev in gledalcev. Podjetje, znotraj katerega ustvarjamo, je res veliko, center odločanja je pa v Rimu, kjer včasih s težavo dojemajo, kakšne so naše potrebe. Poleg Rima ima RAI svoje sedeže v vseh italijanskih deželah. Štirje izmed teh delujejo kot manjši produkcijski centri - ob našem še v Bocnu, Trentu in Aosti - to pa predvsem zaradi prisotnosti manjšin. Status produkcijskega centra je bil za omenjene sedeže pred kratkim zakonsko priznan, kar bi lahko pomenilo, da se nam pišejo boljši časi.”
> Moderna tehnologija omogoča spremljanje vašega programa tudi na spletu. Ste pa naj čakali zelo dolgo, ali ne?
“Čakali smo in dočakali, čeprav je naša internetna stran še vedno Pepelka ... Podcastinga še vedno nimamo, kljub velikemu povpraševanju. Tudi z videzom in ažurnostjo strani nismo zadovoljni. Problem je, ker strani ne moremo prav upravljati, saj je sistem zelo (rimsko) centraliziran in ne dovoljuje avtonomnih posegov. Seveda bi pa potrebovali tudi osebo, ki bi na tem projektu delala.”
> Zakaj menite, da si vse priborite le po dolgem prepričevanju odgovornih v Rimu? Vemo, da je to povsem drugače na Južnem Tirolskem, na njihovem deželnem sedežu RAI ...
“Status nemško govoreče manjšine na Južnem Tirolskem je bistveno boljši zaradi višjih standardov zaščitnega zakona in zaščitnih normativov. Ko obiščeš njihove kraje, kmalu ugotoviš, da je nemška manjšina v bistvu večina na teritoriju in da so v manjšini italijansko govoreči prebivalci. V odnosih do RAI so veliko bolj avtonomni od nas, saj lahko računajo tudi na pomoč in podporo avtonomne pokrajine, ki zastopa interese svoje manjšine tudi v odnosih s podjetjem RAI. Verjetno se jim bo v kratkem stanje še izboljšalo; to jim tudi želim ... S podjetjem so kljub temu doslej imeli težave, ki so zelo podobne našim. Kljub temu bi se verjetno Slovenci v Italiji lahko od Južnih Tirolcev marsikaj naučili.”
> Vemo, da z deželnega sedeža RAI v Trstu prihajajo dobri novinarji in drugi medijski ljudje, ki so zelo priljubljeni in cenjeni tudi v Sloveniji. Poleg tega se je prav pri vas porodila zamisel za satirično televizijsko oddajo TV Poper ...
“TV Poper so ustvarjali ljudje, ki so (z nekaterimi izjemami) že dolgo ustvarjali kot avtorji in režiserji na Radiu Trst A, nekaj malega tudi na televiziji. Produkcijske možnosti so preko meje prav gotovo boljše. Kobal, Verč, Košuta, Devetak, Malalan in ostali so vsekakor izraz naše stvarnosti, in tu ne mislim samo na Trst. V sebi nosijo primorsko dušo, ki ni nikoli sprejela kakršnihkoli omejitev, ne fizičnih ne geografskih, ideoloških ali kulturnih. To so osebe z izrednim esprijem, za katere sem prepričana, da bodo še veliko dale skupnemu prostoru in še veliko ustvarjale ... Zdi se mi, da sem slišala, da snujejo nov TV Poper! (smeh) Ob televiziji naj omenim še radio, in sicer s produkcijo Malo za štalo, malo zares!, satirično oddajo, za katero skrbi kolega Boris Devetak, pripravlja pa jo 'čezmejno', s številnimi somišljeniki na Radiu Koper. Če pa odgovorim bolj historično na vaše vprašanje, ne morem mimo vseh osebnosti različnih profilov iz našega prostora, ki so se skozi minula desetletja uveljavile v osrednji Sloveniji in širše: glasbeniki, številni igralci SSG-ja, velika odrska imena naše preteklosti, pa pisatelji, zgodovinarji itd. Tako ali drugače so bile te osebnosti tesno povezane tudi z Radiem Trst A.”
> Kako sodelujete z RTV Slovenija?
“To sodelovanje je svetla točka. Dobri odnosi so rezultat vloženega dela prejšnjih vodij obeh medijskih hiš. Izmenjave radijskih programov so bile nekaj običajnega. Kasneje, v 70. letih prejšnjega stoletja, so se začeli tudi skupni projekti, najprej na glasbenem in dramskem področju, zatem je nastala še oddaja Alpe-Donava-Jadran. Pri tem projektu so sodelovale še Avstrija, Hrvaška, Nemčija, Švica in Madžarska. No, če si prikličemo v spomin vse prepreke tistih časov, moramo priznati, da je bila takšna oddaja v danih razmerah res nekaj izjemnega in daljnosežnega. Oddaja se je v kasnejših letih spremenila v TV-magazin. Konkretno je v odnosih z RTV Slovenija predstavljal velik korak naprej dogovor o sodelovanju v okviru čezmejne televizije iz leta 2008, po katerem so danes uradno mogoče koprodukcije, sodelovanja, izmenjava oddaj in materialov, prevzemi prenosov, pa tudi izobraževanje kolegov na tečajih dikcije in jezika, ki nam jih prijazno omogoča slovenska televizija. Izpostavila bi predvsem odlične osebne in profesionalne odnose s kolegi RTV Centra Koper-Capodistria, s katerimi sodelujemo tako rekoč vsakodnevno. Prav s kolegi televizijci iz Kopra mesečno nastaja čezmejni Lynx Magazin. Zelo plodne odnose imamo z uredništvom Programa ARS, s katerim tudi snujemo zelo zanimiv slovenski in obenem večjezični projekt. Dolgoletno iskreno prijateljstvo in profesionalno sodelovanje nas veže tudi z dopisnico RTV Slovenija Mirjam Muženič.”
> Radio Koper in Radio Trst A sta si sorodna, pa vsaj v začetku svojih poti zelo različna ...
“Da. Oba sta na neki način otroka vojne, vsak na svoji strani zapornice, vsak s svojo specifično vlogo in ideološkim nabojem ... Pripovedovali so mi, da so se družine v skupnostih in vaseh delile tudi po tem, kateri radio so poslušali doma, po načelu 'čigav si in kam spadaš'. In to na eni in na drugi strani meje. Primer dobrega sodelovanja med obema hišama je tudi projekt Naš športnik, ki je z radijskega preskočil na televizijski medij in je vse bolj odmeven. Primorsko poje bi uvrstila med same temelje dolgoletnega sodelovanja, zadnji po vrsti pa je Istrski kaleidoskop, v katerega smo bili prijazno povabljeni lansko leto.”
> Vse se je spremenilo oziroma začelo spreminjati v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je deželni sedež RAI dobil tudi TV studio ...
“Po reformi RAI leta 1975 se je tudi na tržaškem sedežu marsikaj spremenilo. Radio se je odprl novim ljudem, naraslo je število sodelavcev, oddaje so se rojevale tudi na terenu in ne več samo v studiu. Spremenili so se profesionalni profili zaposlenih. Obljubljali so televizijo, razpisali so celo natečaje za televizijske režiserje ... Italijanska deželna TV se je v naslednjih letih res pojavila, na slovenske oddaje pa smo čakali vse do leta 1995.”
> Kako pa sodelujeta z drugimi ustanovami v Sloveniji?
“Kot sem že povedala, je naš radio v službi slovenske manjšine v Italiji; zato redno sodelujemo tako s t. i. primarnimi organizacijami kot tudi z majhnimi vaškimi društvi. Sodelujemo tudi s šolami in vsem, kar se lahko pri nas poistoveti s slovenstvom. Seveda vse to ne izključuje dejavnikov in aktivnosti večinskega naroda, le da moramo zvočni material dosledno prevajati. Zelo smo povezani tudi z matično državo in z dogajanjem v Sloveniji, kar pomeni, da so najrazličnejši forumi in institucije redno prisotni v naših oddajah s svojim delovanjem in pobudami.”
Radio Trst A oddaja od 7. ure do 19.30 ob delavnikih in od 8. ure do 19.30 ob nedeljah in praznikih. Oddajniki sežejo tudi krepko čez slovensko mejo ... Sicer pa ga lahko poslušamo tudi prek streaminga na spletni strani www.sedezfjk.rai.it.
> Prihodnje leto bo vaša radijska postaja obeležila 70. obletnico …
“In spet bo veselo! V maju smo praznovali 50. obletnico odprtja sedeža na Ulici Fabia Severa, kjer ob slovenskih programih in redakciji domujeta tudi italijanska programska struktura in informativna redakcija v italijanskem jeziku. 70. obletnica Radia Trst A pa bo bolj po naše obarvana. Obeležili bomo tudi okroglo obletnico mlajše sestre, dvajsetletne televizije v slovenskem jeziku.”
MAJDA SANTIN
