Akcija Primorskih novic, Radia Koper in TV Koper: Pomagajmo Euroni
Enajstletna Eurona Llumnica je posebna deklica. Čeprav je na pogled krhka, v sebi skriva neverjetno moč in energijo. Njene velike, kot oglje črne oči izžarevajo toliko vedrine in optimizma, da se ju ni težko nalesti.
Eurona se kljub težki invalidnosti želi samostojno gibati. Z vozičkom na električni pogon, ki ga bo dobila januarja, se bo ta njena želja uresničila. A le delno. Euronina družina bi namreč potrebovala tudi prilagojeno vozilo za prevoz novega vozička.
“Eurona je krasna deklica,” so mi v ušesih odzvanjale besede direktorice koprskega Centra za socialno delo Tjaše Rodman, ko sem se s kolegi z RTV Koper vozila proti Dolinski cesti. Eurono in njeno mamo na centru dobro poznajo. “Mama je zelo prizadevna in želi svoji hčerki res čim bolj olajšati življenje,” je gospo Llumnica pohvalila Rodmanova. V želji po lepšem jutri male Eurone smo tudi tri primorske medijske hiše združile moči v novi dobrodelni akciji.
Veseli se novega vozička
V enem od neprofitnih blokov nad Dolinsko cesto so nas že nestrpno pričakovale 44-letna Elvane Llumnica ter njeni hčerki, 11-letna Eurona in 4-letna Eureka. Oče je bil v službi.
Družina prihaja s Kosova. Oče je v Slovenijo prišel takoj po osamosvojitvi Slovenije, mama pa nekaj let za njim. Dekleti pa sta - sodeč po širokih e-jih in o-jih - že pravi Koprčanki.
Rdeči križ Koper je že odprl poseben račun za pomoč Euroni Llumnica. Denarne prispevke za nakup prilagojenega vozila lahko nakažete na TRR: SI56 1010 0003 5369 105, ki je odprt pri Banki Koper, z obveznim pripisom “pomoč Euroni”.
Eurona je zaradi večje nepravilnosti v razvoju hrbtenjače že od rojstva na invalidskem vozičku. Zaradi zdravstvenih težav so ji zdravniki v ljubljanskem rehabilitacijskem centru Soča predpisali nov voziček na električni pogon. “Veste, Eurona ne more več sama poganjati vozička, saj bi ji to lahko povzročilo poškodbe na hrbtenici,” nam je pojasnila Elvane Llumnica.
Da je za kakovost Euroninega življenja še kako pomembna ustrezna oprema, opozarja tudi predstojnica oddelka za rehabilitacijo otrok v Soči, prim. dr. Hermina Damjan. Euroni, ki je - kot pravi zdravnica - “zelo prizadevna deklica, družina pa jo podpira v njeni hudi prizadetosti,” je zato tudi predpisala tak voziček, ki ji bo čim bolj olajšal življenje.
Deklica je novi voziček že preizkušala in zdaj komaj čaka, da bo lahko spet sedla vanj. “Najbolj me veseli, da se bom lahko zapeljala do Kopra in da bom lahko sama šla na igrišče, kjer se bom igrala s svojimi prijatelji,” je pojasnila sijočih oči.
Nov voziček, nova skrb
Nov voziček pa poleg veselja prinaša tudi novo skrb. “Ker je voziček težak dobrih 120 kilogramov, poleg tega pa se ga ne da zložiti, res ne vem, kako ga bom lahko spravila v avtomobil,” je zaskrbljena Elvane. “Razen če bi imeli dovolj velik avtomobil, z dvižno klančino,” polna upanja pojasni mama.
A če jim je za doplačilo novega vozička s pomočjo donatorjev in koprskega Rdečega križa le uspelo zbrati potrebnih 2800 evrov - zdravstvena zavarovalnica namreč krije le del stroškov; v tem primeru 6000 evrov -, lahko o novem vozilu, s katerim bi naokrog prevažali Eurono, brez izdatne finančne injekcije samo sanjajo. Nakup je za družino Llumnica, ki živi od skromnih očetovih prihodkov in nadomestil, ki jih prejema mama za nego bolne hčerke, trenutno povsem nemogoč.
“Brez večjega vozila, v katero bi lahko zapeljali voziček, res ne vem, kako bo,” je zaskrbljena Elvane. Tudi šolski kombi, ki Eurono vsak dan odpelje v šolo - Eurona obiskuje peti razred OŠ Elvire Vatovec s prilagojenim šolskim programom v Strunjanu -, ni dovolj velik za njen novi voziček. “Kako pa jo bom peljala na fizioterapijo v Koper, pa v Ljubljano na kontrole?” se zaskrbljeno sprašuje Elvane Llumnica. Do sedaj je hčerko dvignila z vozička in jo preložila na zadnji sedež avtomobila, voziček, ki je težak 30 kilogramov, pa zložila v prtljažnik. 120-kilogramskemu vozičku pa Elvane, čeprav je močna in pogumna ženska, žal ne bo kos ...
Klic na pomoč
Elvane Llumnica je groza ob misli, da svoje hčerke ne bi mogla nikamor peljati; da bi bila Eurona, ki je kljub hudi telesni oviranosti še kako željna spoznavanja novih ljudi in stvari, primorana svet opazovati izza okenske šipe.
Po pomoč se je že obrnila na različne naslove. “Nekateri so mi pojasnili, da žal ne morejo pomagati, drugi mi na prošnjo sploh niso odgovorili. ... Glejte, saj ne zahtevamo nič zase. Mi smo navajeni živeti skromno. Želim pa si, da bi hčerki, ki je v primerjavi s svojimi zdravimi vrstniki že tako prikrajšana za marsikaj, omogočili, da kljub svoji hudi invalidnosti zaživi polno življenje,” pravi Elvane Llumnica.
Ob slovesu smo Eurono pobarali, kaj si želi, da bi ji prinesel Božiček oziroma dedek Mraz. “Želim si knjigo. Takšno s pravljicami, da bi jih lahko pred spanjem prebirala tudi svoji sestrici. Veste, zelo rada berem,” je še pojasnila.
PETRA VIDRIH
