Američanka in Blejčan iz Kopra v Milano

Mary Servatius je 25-letna magistrska študentka na koprski Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Za selitev v Slovenijo se je odločila, ker je študij v ZDA zelo drag, poleg tega pa jo je navduševalo, da bo študirala na čisto mladi fakulteti. 22-letnega BlažaIntiharja čaka še diploma na Fakulteti za management. S projektom Naša banka v vašem žepu, v katerem sta se ukvarjala z nadgradnjo mobilnega bančništva, sta bila boljša tudi od študentov iz Zahodnega Balkana, Slovaške in Egipta.

Kako se je začelo vajino sodelovanje?

Mary: “Pred začetkom projekta se sploh nisva poznala, potem pa sva imela mesec dni časa, da se spoznava, preseževa komunikacijske težave in zaključiva projekt.”

Blaž: “Na natečaj sva se prijavila najprej vsak posebej s svojim projektom. Izmed vseh prijavljenih so izbrali 12 kandidatov, oblikovali tri skupine in nas združili v pare. Potem so nama določili okvirne cilje, in začela sva z razvijati idejo.”

Mary: “Najti pravo idejo je bil najtežji del projekta. Po eni strani sva morala pripraviti storitev za uporabnike, kar ne prinaša dobička, po drugi strani pa sva morala ustvariti nekaj, kar banka lahko trži. To dvoje si nasprotuje: kar je dobro za stranke, ni vedno dobro za banko. Ko sva oblikovala idejo, je bilo za nama že tri četrtine dela.”

V projektu sta se ukvarjala z mobilnim bančništvom. Marsikomu se že plačevanje prek interneta ne zdi dovolj varno, kaj šele prek telefona.

Mary: “To je bilo prvo, česar sva se lotila - kako doseči, da bodo uporabniki zaupali mobilnemu bančništvu. Najprej smo pripravili aplikacije, ki nimajo neposredne zveze z bančništvom, saj smo želeli doseči, da bi uporabniki informacije o banki iskali prek pametnih telefonov. Ko ljudje začnejo svoje pametne telefone uporabljati kot računalnike, jih ni težko prepričati, da so bančne transakcije prek pametnega telefona enakovredne transakcijam prek računalnika.”

Blaž: “Danes je na trgu zelo veliko certifikatov in podobnih varnostnih sredstev, ki preprečujejo krajo. Stoodstotnega sistema še zmeraj ni in ga tudi verjetno nikoli ne bo. Tudi kartico nam lahko ukradejo.”

Za nagrado sta dobila možnost opravljanja pripravništva v Milanu ali poletni študij na milanski univerzi za italijanski jezik in menedžment. Za katero možnost sta se odločila?

Blaž: “Oba sva se odločila za pripravništvo.”

Mary: “Misliva, da je to dosti bolj razburljivo: menedžment in italijanski jezik, ne da bi hodil v šolo!”

Pa znata italijansko?

Blaž: “Ne še. Se bom že naučil.”

Mary: “Ne, a me zaradi tega ni niti malo strah. Odločila sem se za študij v Sloveniji, in glede na to, da je slovenščina zelo zahtevna, ne bi rekla, da bo italijanščina problem.”

Kako pa je z angleščino na koprski fakulteti?

Mary: “Upam, da mi bodo dovolili, da magisterij zagovarjam v angleščini. Moj mentor je Madžar. Najina slovenščina je v podobni fazi, on je morda malce hitrejši. Ne bi pa bilo realno, da bi se pogovarjala v slovenščini. Sicer pa se slovenščine učim v prostem času. V Obalnem komornem orkestru in v srbski folklorni skupini igram violončelo. V folklorni skupini sem se naučila šteti do sedem! Prej sem znala šteti le do štiri, saj v klasični glasbi običajno štejejo do tri, 1-2-3, 1-2-3, ali do štiri, 1-2-3-4, 1-2-3-4.

Kje pa se vidita v prihodnosti?

Mary: “Rada bi delala v banki. To je zelo predvidljivo delo, tako da imam čas za svoje številne hobije. Zadovoljna sem, če se služba zaključi ob določenem času, grem domov in mislim na kaj drugega. Maja pa grem najverjetneje v Milano, kjer pričakujem izkušnje s področja dela s strankami.”

Blaž: “Rad bi delal v marketingu ali v odnosih z javnostjo. Zanimajo me razvoj, novi trgi. Rad imam fleksibilen delovnik, spoznavanje novih ljudi, učenje novih stvari. Ni mi do kakšnega računovodstva.”

REKA ŠAV