Boškarina v vsako istrsko vas

HRASTOVLJE > Park avtohtonih rastlin in živali ter informacijski center mreže za varovanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine je zaživel pod okriljem večletnega projekta BioDiNet, v katerem so med drugim združili moči Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem, koprska občina in Društvo Boškarin. Za cilj so si zadali ohranjanje in promocijo avtohtonih vrst, pasem in značilnih življenjskih okolij, kot so kraška in istrska travišča ter gmajne. Park je namenjen predvsem ozaveščanju, izobraževanju in raziskovanju.

V osem hektarov velikem parku pred vasico ob kmetiji Trček so na ogled štirje istrski in dva dalmatinska oslička, dva boškarina, krškopoljski prašič, istrski kozel, drežniške koze, istrske pramenke in jezersko-solčavske ovce, kraški ovčar in čebelnjak s kraško čebelo. V prihodnje bodo tja naselili še lipicance in štajerske kokoši, boškarinoma pa se bosta morda pridružili še istrski telici. No, če smo prav natančni, ob našem obisku pujskov ni bilo v ogradi. “Do pomladi bodo v našem hlevu, saj jim nismo še uspeli urediti primernega zunanjega bivališča. Za dobro počutje namreč potrebujejo kotanje z blatom, v katerih se valjajo,” nam med sprehodom po parku pojasni Orjana Trček iz Društva Boškarin. Ko tako opazujemo prostoživeče živali in pomislimo, da bo že čez kak mesec v Hrastovljah stisnil zimski mraz, nas zanima, ali jih bodo v takrat premestili v varno hlevsko zavetje. Trčkova pravi, da je bojazen odveč.

“To so živali, ki so navajene bivati tudi v nekoliko trših vremenskih razmerah. Ne bo jim hudega. Kmalu bodo zamenjale dlako, mehak puh bodo nadomestile ščetine, ki jih bodo obvarovale pred nizkimi temperaturami,” razloži. Sicer pa se bodo lahko živali umaknile v ograjene staje na prostem, kar že počnejo tudi ponoči oziroma ko si zaželijo nekoliko miru.

Ko se obiskovalec poda na obisk v park, mora spoštovati nekaj osnovnih pravil. Trčkova pravi, da je med drugim prepovedano krmiti živali, saj imajo na voljo dovolj krmilnikov s senom, poleg tega je trave na pašnikih več kot dovolj, ker je bilo letošnje poletje vse kaj drugega kot sušno. Pomembno je, da se izletniki držijo označene poti ob ograji, ki pa se je ne smejo dotikati, saj so zaradi varnosti opremili z električnim pastirjem.

V okviru projekta so študenti oddelka za Biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije uredili še zeliščni vrt, medtem ko je v vasi za izobraževalne dejavnosti namenjena učilnica oziroma informacijski center. Poleg živali se je tako v parku mogoče poučiti o posebnostih izbranih avtohotonih sort sadnega drevja (fige, oljke, jablane, mandlje, nešplje, skorš in murve) ter sredozemskih zeliščih, na primer ožepku, sivki, kraškem šetraju, rožmarinu in žajblju. Društvo Boškarin, ki šteje 51 članov, skupaj s kmetijo Trček skrbi za park.

Trčkova se nadeja, da bo park še zlasti zanimiv na pomlad, ko upajo, da bodo lahko ob vikendih pripravljali dneve odprtih vrat. “Med tednom imamo veliko dela na kmetiji in se težje posvetimo obiskovalcem. Ob sobotah pa bi jih načrtno gostili pri nas in jim prikazali, kako dejavno je življenje na kmetiji. Radi bi jim ponudili v pokušino tipične pridelke, kar jim bo poleg obiska parka resnično ponudilo vpogled v tipično življenje na vasi,” Orjana Trček niza prihodnje načrte.

Teh pa je še več, saj partnerji projekta ne skrivajo želje, da bi park sčasoma postal tako imenovani “Park rescue”, torej območje, v okviru katerega bi genetsko zaščitili naše avtohtone vrste in pasme. Poleg tega v projektu dolgoročno vidijo tudi turistično priložnost, saj se Hrastovlje od nekdaj ponašajo s številnimi naravnimi znamenitostmi, bogato kulturno dediščino in ne nazadnje tudi s tradicijo živinoreje in kmetijstva. NATAŠA HLAJ