Brez kolesa mu živeti ni

V petdesetih letih aktivnega kolesarjenja je Karel Bizjak na nožni pogon prevozil okrog štiristo tisoč kilometrov. S pedaliranjem je “zastrupljen” od otroštva, saj je že njegov oče v mladih letih dirkal. Še pod Italijo. Tudi Karel je dolga leta tekmoval, najprej s cestnim kolesom, potem pa je presedlal na gorskega in na Primorsko pripeljal tudi prvo tekmovanje za slovenski pokal v gorskem kolesarjenju, ki še vedno poteka vsako leto po Vrtojbensko-Biljenskih gričih. Takoj po osamosvojitvi Slovenije je v Novi Gorici odprl prvo zasebno kolesarsko trgovino s servisom na Goriškem, v okviru katere je uspešno deloval tudi klub, ki je dal slovenskemu prostoru kar nekaj dobrih gorskih kolesarjev. Zadnjih šest let je v pokoju, še vedno pa je skoraj vsak dan na kolesu. Po vrnitvi iz Južne Amerike že razmišlja o novem potovanju.

> Kakšen odnos imate do kolesa, glede na to, da že toliko časa kolesarite?

“Kolo se mi zdi od nekdaj najbolj uporaben športni rekvizit, ker ga imaš lahko za tekmovanje, rekreacijo, izlete in za v službo. Nič ne onesnažuje, tako da prisegam na kolo. Tudi kot fant nisem imel nikdar mopeda, pa čeprav sem po poklicu mehanik.”