Bučke za poletne dni
Ob besedi bučke se vedno spomnim na pregovor, da kar se Janezek nauči, to Janez zna. Najbrž zato, ker malim Janezkom radi rečemo bučko. Vem, da ni nikakršne logike v tem, še zlasti ker bučke nikoli ne bodo velike in debele buče. V sorodstvu je pač tako, da vsi osebki niso enakega obsega in višine.
Bučke so pri nas na Primorskem znane tudi kot cuketi ali cukini in še pod kakšnim lokalnim imenom. Rastejo na grmičkih in jih moramo razmeroma hitro porabiti, saj jih ne skladiščimo tako kot sorodnice, raznobarvne buče, ki zrastejo na dolgih poganjkih, svojo okroglo lepoto pokažejo jeseni zdržijo pa tudi prek zime.
Razkošje vitaminov
Bučke so bogate s karotenoidnimi snovmi v lupini kot predstopnje vitamina A, potem vitamina E in mineralov, zlasti magnezija. To je pravzaprav zmagovita kombinacija snovi za pospeševanje presnove v celičnem jedru. Že zaradi tega bi morali uživati bučke zelo pogosto, najbolje vsak dan.
Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev in Zdrava prehrana je prava odločitev.
Vitamin A, ki nastaja iz karotenoidnih snovi, zlasti betakarotena, zelo hitro s pomočjo magnezija prodre prek celičnih membran v celično jedro, saj je topen v maščobah, iz katerih so polprepustne membrane. V celičnih jedrih vitamin A sproži ali spodbudi delovanje genov in presnovo. Učinek je še večji, ker je v lupini bučk tudi vitamin E, ki prav tako deluje poživljajoče in je hkrati antioksidant, ki varuje celoten proces.
Rezultat dobrega učinkovanja snovi iz bučk je povečano število organelov v celicah, to je ribosomov, v katerih nastajajo beljakovine kot gradniki našega telesa ter večje število mitohondrijev, kjer nastaja telesna energija. Zato toplo priporočam uživanje bučk vsem, ki imajo oslabljeno srce, ali živijo pod stresom (to pa smo skoraj vsi!), ali jim pešajo telesna moč, koncentracija in volja za delo.
Bučk zato ne lupimo ali strgamo kot krompir, kar opažam pri mnogih. S tem pravzaprav vržemo stran vse, kar je dobrega. Poskrbimo raje, da kupimo ali pridelamo bučke na sonaraven način brez uporabe kemičnih zaščitnih sredstev. V lupini bučk so v manjši meri še druge snovi in balastne vlaknine, ki jih je veliko tudi v bučkini sredici.
Dobra preventiva
Bučke kot celota delujejo diuretično, saj pospešeno odvajajo vodo iz telesa. Ker imajo tudi malo kalorij, jih s pridom uvrstimo v shujševalne obroke. Dobra lastnost je poleg diuretičnega učinka tudi njihovo spodbujanje delovanja črevesja, odpravljanja njegove lenost in zaprtosti. Zaradi vitamina A pripomorejo k celjenju morebitnih poškodb na črevesni sluznici. Zato bi jim lahko pripisali preventivno delovanje pri zaščiti pred rakom na črevesju. Ker je zdrava črevesna sluznica tudi eden najpomembnejših členov telesnega obrambnega sistema, so bučke naravni imunostimulator.
V črevesju bučke vežejo odvečne maščobe in jih pomagajo kuriti, razstrupljajo črevesje in tudi spodbujajo delovanje trebušne slinavke. Za razliko od sorodnic, imajo bučke nizek glikemijski indeks in jih lahko uživajo vsi sladkorni bolniki. Če upoštevamo, da imajo veliko vitamina A, jih je potrebno še toliko bolj priporočati tistim, ki imajo težave z očmi.
Hranilne snovi iz bučk najbolje izkoristimo, če jih kombiniramo z rdečo papriko, paradižnikom, čebulo in česnom. Pri pripravi bučk nujno uporabimo tudi dobra olja, saj sta vitamina A in E topna v maščobah. Vsekakor pa bučke kratkotrajno toplotno obdelamo, na hitro rahlo prepražimo, ocvremo ali podušimo.
Če bučke kombiniramo z beljakovinsko hrano, na primer z mesom, ribami, jajci ali mlečnimi izdelki, najpogosteje s skuto in sirom, takoj dobimo okusen uravnotežen poletni obrok. Manjka le še vitamin C, ki pa ga dobimo, če jed potresemo s peteršiljem, pojemo skledo solate ali spijemo kozarec naravne limonade.
Posebna specialiteta so cvetovi mladih bučk. Lahko jih pojemo kar sveže, presne, lahko pa jih preprosto ocvremo v pariškem testu ali nadevamo, kar zahteva nekaj več dela. Za cvrtje uporabljamo predvsem moške bučkine cvetove, ker se iz njih ne razvije plod. Za nadevanje pa lahko uporabimo tudi ženske cvetove, pri čemer lahko izkoristimo tudi nekaj centimetrov dolg plod.
Bučkini cvetovi s proseno kašo, skuto in sirom
Skuhamo proseno kašo, primešamo slano albuminsko skuto, po želji lahko rahlo popramo. Posebej na drobno narežemo sir. Bučkine cvetove na hitro pomočimo v vodo, da jih očistimo in potem na dnu stresemo nekaj koščkov sira, nanj pa nadevamo proseno kašo s skuto. Cvet zapremo, ga paniramo in na hitro ocvremo v dobrem olju za cvrtje. Ponudimo z dušenimi bučkinimi plodovi.
