Človeški možgani zmorejo več, kot si o njih mislimo

Res je, da možgani z leti nekoliko upočasnijo svoje delovanje, vendar je aktivnost lahko še močnejša, bolj intenzivna, če možgane nenehno uporabljamo. Morda bi to lahko primerjali s telesnim treningom: bolj kot jih uporabljamo, močnejši postajajo. Dokaz za to je nenehno nastajanje novih nevronov, množenje aktivnih možganskih celic, ne glede na starost, ki oblikujejo vedno nove poti in povezave. Te povezave med nevroni tvorijo nekakšno omrežje; bolj kot je bogato, razširjeno in razvejano, več vemo, več imamo spoznanj in izkušenj.

Prilagodljiv organ

Možgani so zelo prilagodljiv organ. Lahko se spreminjajo in v primeru delne poškodbe nekaterih centrov, drugi prevzamejo funkcije poškodovanega.

Mnogi porečejo, da jih z leti zapušča spomin. To je res in lahko resna nadloga, a najpogosteje je to povezano z upadom interesa. Nekaj, za kar obstaja naš intenziven interes, si bomo zagotovo zapomnili, vtisnili v spomin, kot pravimo, pri čemer je glagol “vtisniti” na pravem mestu. Poznamo več vrst spominov; najbolj splošno bi jih lahko razdelili na: kratkoročnega, dolgoročnega in proceduralnega ali motoričnega spomin, kot smo včasih rekli.

Kratkoročni spomin bi mladi računalničarji zlahka primerjali s predpomnilniki. Brez njega človek ne bi bil sposoben uporabljati in razmišljati več stvari hkrati. Povprečen človek ima menda pravljičnih sedem misli sočasno; nekatere razvija naprej, druge si zapomni in pretakne v dolgoročni spomin, tretje pa zavrže kot neuporabne in si jih ne zapomni. V dolgoročnem spominu pustijo svoj pečat impulzi, ali vtisi, ki se velikokrat ponovijo; ali pa izredno močni vtisi, povezani z našim lepim čustvenim doživetjem. Center za dolgoročni spomin -hipokampus- ob redni uporabi dobesedno fizično raste. Tedaj se s staranjem - veča. Podobno velja za center za voh. Kdor uporablja možgane v pozno starost in krepi veliko lepih doživetij, ne bo nikdar zbolel za Alzheimerjevo demenco.

Svojevrsten spomin pa je proceduralni spomin, ali spomin ponavljajočih se motoričnih gibov in ravnanja. To pomeni: kdor se je naučil voziti kolo ali avto, ga bo znal peljati tudi po več letih.

Zmotno prepričanje, da možgani pešajo

Sama sodim v generacijo, ki je bila s strani šolnikov obsojena na postopno možgansko popuščanje in propadanje, saj je prevladovalo prepričanje, da gre z možgani samo navzdol. Pri nekaterih bolj, pri drugih nekoliko manj hitro. In prav vesela sem, da je sodobna znanost spoznala nasprotno.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje. nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

Izkustveno so ljudje že v prejšnjih generacijah vedeli, da je mogoče s hrano pozitivno vplivati na možgane. Rekli so “jej fižol, da boš hitreje mislil!”, ali pa “jej kvas in jajca, da boš bolj pameten.” V tem je veliko resnice. Sporočila kot elektrokemični impulzi v možganih potujejo z veliko hitrostjo, vendar samo, če imajo možgani nenehno na voljo okrog 90 različnih hranilnih snovi iz vrst aminokislin, esencialnih maščobnih kislin, vitaminov in mineralov ter enakomeren dotok glukoze. Če jim karkoli od tega primanjkuje, razpoloženje niha, koncentracija pada, spomin peša, povečujejo se razdražljivost in nemir, nespečnost, tesnoba in hiperaktivnost.

Hrana za večjo sposobnosti možganov

Zdrave žile in dobra prekrvavljenost so prvi pogoji za zdrave možgane. Če možgani dobijo vse od beljakovin, glukoze, esencialnih maščobnih kislin do vitaminov, mineralov in dovolj vode, so v vrhunski formi.

Beljakovine razgrajene do aminokislin so osnova za izdelavo prenašalcev živčnih dražljajev: serotonina, acetilholina, dopamina in noradrenalina. Za izdelavo teh so nujne aminokisline: triptofan, tirozin, levcin, izolevcin in fenilalanin, potem vitamini skupine B, zlasti vitamini B3, B6, B9, B12 in vitamin C ter minerale magnezij, cink, železo, bor in kalcij.

Nekaj tipičnih jedi zanje: meso domače perutnine, svinjina, govedina in drobnica; vse, kar se je gibalo po zemlji, ter ribe, mleko in mlečni izdelki, oreščki, banane, čokolada, avokado, jabolka in drugo obarvano sadje, med in bučna semena.

Maščobe povečujejo inteligentnost, vendar je treba vedeti, katere! Odločilne za delovanje možganov so večkrat-nenasičene maščobne kisline omega 3 in omega 6. Skoraj polovico vsega kisika, ki ga nadihamo, porabijo možgani. Največ ga vanje pripelje naravni vitamin E iz olja pšeničnih kalčkov, mandljev, pinjol... Posebna vrsta maščob so fosfolipidi, ki sestavljajo membrane vseh celic, tudi možganskih.

Omega 3 maščobne kisline so lahko rastlinskega ali živalskega izvora. Za možgane so najbolj odločilne omega 3 iz rib, frakcij DPA in DHA. Rastlinski viri omega 3 so nekatera olja: ričkovo, lešnikovo, orehovo, gorčično...

Možganske celice ščitimo enako kot druge celice

Karotenoidi v korenju, papriki, blitvi, rdečem radiču, reguti, cikoriji, blitvi, paradižniku in še čem varujejo maščobni del celic. Flavonoidi v jagodičju, jajčevcih, rdeči pesi, vinu... varujejo vodni del možganskih celic. Za okrepitev spomina pa potrebujemo vitamine skupine B.

Vitamin B1 je v pršutu, pivskem kvasu, jajcih, kislem zelju, pomarančah, sončničnih semenih, pistacijah, lešnikih, ajdi, leči, arašidih in grahu. Vitamin B2 dobimo v jajcih, mandljih, v divjačini, fižolu, grahu, v govejem in perutninskem mesu. Tudi vitamin B3 je v pršutu in svinjini, tunini, lososu, rdečem zelju in dateljnih. Posebej moramo poudariti holin ali vitamin B7, ki je nujen za tvorbo acetilholina. Največ holina je v jajčnem rumenjaku, v sojinih in pšeničnih kalčkih in gobah. Vitamin B12 preprečuje senilnost, škodo, ki jo povzročajo prosti radikali na možganskih celicah. Dobimo ga v pršutu, svinjini, govedini, perutnini, jajcih in morskih sadežih.

Med minerali (rudninami) so za boljši spomin pomembni prav vsi, najbolj pa: mangan, jod, bor in cink. Prvega dobimo v lešnikih, makadamiji, mandljih, v polnozrnatem kruhu, čičeriki in pesi. Jod je v morski hrani in v pehtranu. Bor dobimo v jabolkih, hruškah, arašidih, slivah, medu in grozdju. Cink zagotavlja zbranost in skrbi za kratkoročni spomin. Največ ga je v morski hrani, jetrih, govedini, bučnih semenih in sezamu.

Čebulnice, česen, čebula, por in drobnjak zavirajo propadanje in spodbujajo rast novih možganskih celic.

Ne pozabimo, da je za življenje nujna voda

V možganih je kar do 85 odstotkov vode, deset več kot drugod v telesu. Voda zmanjšuje stres, tesnobo in depresijo, polni nas z mladostno energijo in pomaga premagovati utrujenost, povrne normalen ritem spanja, redči kri, poveča učinkovitost rdečih krvnih teles in imunskega sistema. Prav tako voda pospešuje obnovo DNK in druge obnovitvene procese v celicah. In, kar je zelo pomembno preprečuje ali zavira vse bolezni, tudi degenerativne, ter spodbuja nastajanje spolnih hormonov in nevrotransmiterjev v možganih.

Da, predniki so imeli prav: Jejmo fižol, jajca, pršut, zelje, orehe, lešnike, goriški regut... in si napolnimo možgane z lepimi doživetji!