Na predavanju o probiotikih je v sredo v Ljubljani sodelovala tudi Erika Brajnik, naturopatinja iz Ajdovščine. Obe predavateljici sta poudarili, da je črevesje  prva bojna linija imunskega sistema in je zato na mestu trditev, da ima 90 odstotkov rakavih
Na predavanju o probiotikih je v sredo v Ljubljani sodelovala tudi Erika Brajnik, naturopatinja iz Ajdovščine. Obe predavateljici sta poudarili, da je črevesje prva bojna linija imunskega sistema in je zato na mestu trditev, da ima 90 odstotkov rakavih Foto:

Črevesje je prva bojna linija imunskega sistema

Sobota

Dr. Heide de Togni je po izobrazbi farmacevtka, izobraževala pa se je tudi na področju prehrane in uporabe zelišč. Trenutno dela kot raziskovalka mikrobiote in probiotikov v nekem zasebnem podjetju ter občasno vodi predavanja po univerzah v Italiji. Mikrobiota je organ, ki ga sestavljajo različni mikroorganizmi v našem črevesju in je temelj zdravja celotnega telesa, je raziskovalka, doma iz Verone, poudarila na dobro obiskanem predavanju v Ljubljani.

Naloga mikrobiote namreč ni le prebava hrane, pač pa je ta neposredno povezana z vsemi drugimi organi v telesu, tudi s centralnim živčnim sistemom. Mnogo bolezenskih stanj lahko vidimo v povsem drugi luči, če vzamemo v obzir stanje črevesne flore, je prepričana De Tognijeva.

> Na vaše predavanje v Ljubljani je prišlo veliko ljudi. Je tudi za Italijane tema o probiotikih tako zanimiva?

“Tudi. Ta tematika zanima tako profesionalce - zdravnike, farmacevte, nutricioniste in naturopate - kot tudi običajne ljudi, ki skrbijo za svoje zdravje.”

> Kaj je novega na tem področju?

“Veliko se dogaja; ogromno študij je objavljenih vsak mesec. Najbolj zanimive so trenutno tiste, ki raziskujejo povezavo med mikrobioto in živčnim sistemom. Dokazano je, da nekateri bakterijski sevi delujejo na možgane, znižujejo raven stresnega hormona kortizola ipd. S spremembo črevesne flore se spremeni tudi izločanje nekaterih nevrotransmiterjev in hormonov. To nam odpira nove možnosti pri zdravljenju vedenjskih motenj, depresije, anksioznosti itd. Vedeti moramo, da so probiotiki povsem varni in skoraj brez stranskih učinkov, zato so tovrstne raziskave še toliko bolj pomembne. Drugo zanimivo področje pa je povezava med mikrobnim in človeškim genomom; genom bakterij je veliko bolj kompleksen kot genom človeka. Vse bolj se uveljavlja tudi transplantacija mikrobiote. Zdravo mikrobioto presadijo v črevesje človeka, ki ima slab imunski sistem in skoraj sterilno črevesje zaradi intenzivnih terapij z zdravili ipd. Črevesna flora je temelj zdravja, tega se moramo zavedati. Zato bi se morali vsi naučiti, kako skrbeti za svoje črevesje. Sama tega učim že svojo petletno hčerko.”

> Kaj mora o tem vedeti petletni otrok?

“Svoji hčerki sem že zelo zgodaj razložila, da ima v sebi dobre in slabe mikrobe, ki morajo biti v ravnovesju. Ni vse v zdravilih, tudi s hrano je treba poskrbeti za zdravje. Stanje mikrobiote je seveda najbolj odvisno od tega, kaj jemo.”

> Kakšno prehrano priporočate?

“Nisem vegetarijanka, poudarjam pa, da je izjemno pomembno, da vsak dan pojemo dovolj zelenjave. Jesti jo moramo večkrat na dan, idealno dvakrat ali trikrat. Svoji hčerki ponudim zelenjavo pred obrokom. Takrat je lačna in jo bo zagotovo pojedla. Vlaknine v zelenjavi stimulirajo črevesno floro, preveč mesa pa zakisa telo. Treba je jesti tudi več sestavljenih in manj enostavnih ogljikovih hidratov, torej manj belega kruha, pizz ipd. Ogljikove hidrate je idealno jesti zjutraj, kvečjemu še za kosilo, nikakor pa ne za večerjo, ko je naša prebava upočasnjena. Če zvečer jemo testenine ali kruh, hranimo le svoje maščobne zaloge. Preveč mesa ali ogljikovih hidratov v črevesju povzroči neželene spremembe, in to zelo hitro. Naša črevesna flora se lahko spremeni že v 72 urah.”

> Priporočila glede zdrave prehrane so splošno znana. Zakaj jim ljudje tako težko sledijo?

“To je zelo dobro vprašanje. Po moje zaradi tega, ker jim nihče ni na preprost način razložil, zakaj naj bi nekaj počeli tako in ne drugače. Sladkarije so seveda vsem všeč, ker imajo dober okus, ampak pomislimo na majhnega otroka; ko ta neha sesati materino mleko, ga takoj navadimo na sladko hrano. Kajti najprej mu ponudimo sadje. Morali pa bi ga navaditi tudi na grenak in slan okus, kakršnega ima zelenjava. Prav tako otrokom nima smisla dopovedovati, naj jedo sadje in zelenjavo, če jim sami nismo za zgled. Vsekakor pa je dobro otroke že zelo zgodaj poučiti o zdravi prehrani, da jim to pride v kri. Po navadi pa čakamo, da zbolimo ali se prekomerno zredimo ter nam potem zdravnik predpiše dieto. Prehod na zdravo prehrano je tako povezan z boleznijo in odrekanjem. Ni treba, da je tako! Veliko okusnih zelenjavnih jedi lahko pripravimo. Zelenjava ni nujno razkuhana in brez okusa; lahko jo pripravimo hrustljavo, z malo kvalitetnega olja, in jo privlačno serviramo.”

> Na vaših predavanjih govorite tudi o zdravljenju težkih bolezni s probiotiki. Kako si lahko nekdo, ki na primer zboli za rakom, pomaga s probiotiki?

“Če je naša mikrobiota v ravnovesju, bo to zavrlo razvoj bolezenskih stanj in tudi rast tumorjev. Če pa so se tumorji že razrasli, nam lahko probiotiki pomagajo pri blaženju določenih stanj, na primer pri diareji ob kemoterapiji, ki je pri rakavih bolnikih zelo pogosta. Okrepijo človeka, ki je stalno utrujen, in preprečijo prekomerno rast glivic. Probiotiki nimajo stranskih učinkov in ne motijo delovanja drugih zdravil.”

> Kaj pa svetujete tistim, ki želijo s probiotiki preventivno poskrbeti za svoje črevesje?

“Na prvem mestu je vedno prehrana. Če pa si želijo pomagati še s probiotiki, jim svetujem, da jih jemljejo vsaj šest do osem tednov zapored in terapijo v obdobju enega leta vsaj še enkrat ponovijo. Dvakrat na leto po dva meseca ali pa štirikrat na leto po en mesec naj traja terapija, med katero s probiotiki zaužijemo vsaj dve do tri milijarde bakterij na dan. Jemati probiotike samo en teden je nesmiselno. Pri akutni diareji bomo izboljšanje občutili že naslednji dan, ko vzamemo probiotik, ampak če želimo trajno okrepiti imunski sistem, je treba bakterijam dati čas, da se v črevesju razrastejo. Probiotik definira prav sposobnost, da v črevesju naseli kolonije bakterij. Navaden jogurt sicer vsebuje bakterije, ampak ni probiotik, ker se te bakterije ne naselijo v črevesju.”

> Ampak probiotike najbolj poznamo prav po raznih jogurtih. Je glede tega veliko zmot?

“Nekateri jogurti res vsebujejo probiotične bakterije, večina pa ne. A tudi pri probiotičnih jogurtih je problem, ker vsebujejo premalo teh bakterij. Vprašljiva je tudi vitalnost probiotikov v tekočem stanju. Probiotike je najbolje jemati v prahu. Najmanj milijardo bakterij moramo zaužiti, da kolonizirajo naše črevesje.”

> Vemo, da probiotike predpisujejo naturopati. Kaj pa zdravniki?

“Tudi, predvsem tisti, ki bolnika obravnavajo celostno in skrbijo tudi, da se zdravo prehranjuje. Vedno več zdravnikov se izobražuje na področju prehrane in naturopatije. Niso v večini, ampak so. Tudi bolniki so vse bolj informirani in povprašujejo po terapiji s probiotiki. V primeru zdravljenja kandidoz pri ženskah, na primer, so nekateri rodovi bakterij izjemno učinkoviti. Prav tako pri blaženju posledic stresa.”

> Kdo proizvaja probiotike?

“Nekateri probiotiki so na voljo kot prehranski dodatek, torej so dostopni v prosti prodaji, nekatere pa lahko dobimo samo v lekarnah. Proizvajajo jih tako farmacevtska kot tudi druga podjetja. V obeh primerih najdemo zelo kvalitetne probiotike, torej ni nujno, da jih jemljemo zgolj v obliki tablet. Najpomembnejše pri črevesju pa je, da zanj skrbimo vsak dan in se ne zanašamo le na terapije, ko je zdravje že načeto. Na naše zdravje vplivajo tudi geni, ampak vsaj polovico ga zapravimo z napačno prehrano in nezdravim življenjskim slogom.”

ALJA TASI

Dr. Heide de Togni: “Črevesna flora je temelj zdravja, tega se moramo zavedati. Zato bi se morali vsi že kot otroci  naučiti, kako skrbeti za svoje črevesje.”
Dr. Heide de Togni: “Črevesna flora je temelj zdravja, tega se moramo zavedati. Zato bi se morali vsi že kot otroci naučiti, kako skrbeti za svoje črevesje.”