Danska sperma osvaja svet ali kako je ta skandinavska dežela postala Meka darovanja sperme
"Nekoč so nas napadli z ladjami, zdaj pa to počnejo s spermo!" se glasijo šaljivi naslovi, ki dansko donorsko spermo vse bolj uveljavljajo kot prepoznavno dansko posebnost, podobno kot so to lego kocke in dizajnersko pohištvo.
Danska, kjer imajo sedež največje banke sperme na svetu, je ena glavnih dobaviteljic donorske sperme za bodoče starše po vsem svetu.
Foto: PexelsMorda še ne veste, da Danska velja za "svetovno prestolnico sperme". Poleg ZDA je namreč edina država, ki ne le da prek zasebnih bank sperme zadovoljuje lastne potrebe po donorski spermi, temveč jo tudi izvaža v več kot sto držav. V Belgiji in na Nizozemskem naj bi bilo kar 60 odstotkov otrok, rojenih po postopkih darovanja sperme, spočetih z uporabo danske donorske sperme. Na Danskem pa naj bi se danes z donorsko spermo rodil približno vsak stoti otrok. Kako je torej Danska postala vodilna država v svetovni trgovini s spermo?
Prelomnico je v petdesetih letih prejšnjega stoletja prinesel razvoj tehnologije krioprezervacije oziroma zamrzovanja. Spermo je bilo odtlej mogoče zamrzniti, shraniti in prevažati, kar je darovanje naredilo varnejše, bolj prilagodljivo in predvsem omogočilo njegovo širitev. Zamrzovanje je omogočilo tudi testiranje na spolno prenosljive okužbe po odvzemu, s čimer se je zmanjšalo tveganje za njihov prenos. Poleg tega so lahko banke sperme na Danskem oblikovale obsežne kataloge darovalcev z različnimi telesnimi in drugimi značilnostmi. To je omogočilo mednarodno distribucijo in spremenilo spermo v blago, ki ga je mogoče prevažati.
Danska je do sedemdesetih let vzpostavila javno banko sperme, ki je oskrbovala klinike po Danski, Norveški in Islandiji. Toda v osemdesetih in devetdesetih letih so se skupaj z razvojem zunajtelesne oploditve (IVF) pojavile zasebne klinike za zdravljenje neplodnosti, ki niso bile vključene v ta sistem. To vrzel je izkoristilo dansko zagonsko podjetje Cryos International, ki se danes predstavlja kot največja banka sperme na svetu. S podporo zasebnega kapitala je razširilo pridobivanje darovalcev, zlasti v univerzitetnih mestih, in hitro vzpostavilo obsežen komercialni katalog. Kmalu je začelo oskrbovati javne in zasebne klinike ter mednarodne stranke, s čimer je pospešilo uveljavitev Danske kot svetovnega središča za darovanje sperme. Kmalu so se mu pridružile tudi druge zasebne danske banke sperme.
Uspeh danskih bank sperme je bil odvisen tudi od njihove sposobnosti prilagajanja spreminjajočim se predpisom v različnih državah. Pravila glede anonimnosti, pogojev za darovalce in izvoza se lahko med državami hitro spreminjajo, zato se morajo ponudniki prilagajati, če želijo ohraniti dostop do posameznih trgov. Ker je bila danska industrija darovanja sperme že zgodaj močno komercializirana in usmerjena na mednarodne trge, so se podjetja pogosto lahko prilagodila hitreje kot banke sperme v drugih državah. Ko sta na primer Velika Britanija in Norveška leta 2005 prešli od dovoljevanja izključno anonimnih darovalcev k uporabi izključno neanonimnih darovalcev, so danske banke sperme hitro spremenile svoje poslovanje in začele pridobivati tako anonimne kot neanonimne darovalce.
Hkrati se je povečalo in spremenilo povpraševanje. Z napredkom zdravljenja moške neplodnosti uporabo donorske sperme vse pogosteje narekujejo samske ženske in istospolni pari. Po podatkih podjetja Cryos International je danes približno 60 odstotkov prejemnic samskih žensk, 35 odstotkov pa jih živi v istospolnih partnerskih zvezah. Dostop do teh storitev pa je v številnih državah še vedno omejen. Takšne omejitve so nekoč veljale tudi na Danskem. Do leta 2007 ženske brez moškega partnerja pri zdravnikih niso mogle dostopati do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Babice pa niso bile zavezane enakim pravilom. Danska babica Nina Stork je zato izkoristila to pravno vrzel in ustanovila kliniko za umetno osemenjevanje. Ta je postala pomembna destinacija za samske ženske in istospolne pare iz vse Evrope. Ko je Danska leta 2007 spremenila zakonodajo in omogočila dostop do zdravljenja tudi istospolnim parom, še pred številnimi drugimi evropskimi državami, se je povpraševanje po tovrstnih storitvah v državi še povečalo.Toda iskanje pravnih vrzeli se s tem ni končalo. Leta 2011 je podjetje Cryos začel prodajati spermo neposredno za domačo oploditev. V skladu s pravili EU jo je opredelil kot blago in ne kot človeško tkivo, s čimer je v nekaterih državah dejansko obšel nacionalne omejitve. Takšno širitev so pozneje omejili pritiski EU, zaradi katerih je Danska zaostrila pravila in uvedla zahtevo, da mora biti uporaba donorske sperme zdravniško nadzorovana.
- Stine Willum Adrian, profesorica sociologije na Univerzi v Tromsøju (Norveška)