Deskarji morajo poznati lokalne vetrove
Čeprav so deskarji lahko hitrejši od gliserja, na morju zanje ni veliko omejitev. Najpomembneje je, da se od obale ne oddaljijo več kot tisoč metrov, da upoštevajo vremenska opozorila in da so primerno opremljeni. A se vseeno lahko zgodi, da se kje zalomi.
Tako kot se je to pripetilo izkušenemu deskarju pred dobrim mesecem, ki je šel na morje v močnem jugu, a se kljub temu vso noč ni mogel prebiti nazaj do obale.
Pri njem je bila prva težava v posebni deski, prilagojeni za močne vetrove. Če so vetrovi prešibki, se namreč ta deska ustavi in pogrezne, če so močni, pa tako rekoč glisira. Pristaniški nadzorniki so že doživeli, da je tak deskar prehitel celo njihov čoln, ki je glisiral pri 35 vozlih (približno 60 kilometrov na uro). Druga težava je bila v netočni vremenski napovedi, po kateri naj bi sicer že močan jugo prek dneva postal še močnejši, v resnici pa je oslabel. Seveda pa tega ni bilo moč predvideti. Deskar se je tako spustil na morje pri Savudriji, na srečo v polni opremi, v neoprenski obleki in čeladi, ter se prepustil užitkom jadranja. Ko pa je bil čas za vrnitev, so se začele težave. Dokler je bil na odprtem morju in ga je nosil močan jugo, je šlo kot namazano. Ko pa se je približal obali, se je veter umiril, deska pogreznila in jadranja je bilo konec. Deskar je bil prepuščen tokovom, ki so ga nosili proč od obale, in tako se ji je približeval in se od nje oddaljeval vse do večera in pozno v noč, dokler ni omagal. Najbolj se je obali približal pri piranskem rtu Madona, a še tam le na tisoč metrov, odločno preveč, da bi lahko razdaljo v jugu in ob visokih valovih preplaval. Največja napaka pa bi bila, če bi zapustil desko. Reševalna akcija je trajala vso noč; vanjo sta se vključili vojska in policija, pomagala je celo italijanska obalna straža, na voljo so imeli najsodobnejšo tehnologijo. Nazadnje pa so nesrečnega deskarja proti jutru pri Debelem rtiču našli ribiči.
Deskarji lahko jadrajo do največ tisoč metrov od obale. Zaželena je zaščitna oprema, vključno s čelado, nujno je poznavanje lokalnih vetrov. V slovenskem morju je najnevarnejša burja, ki piha s severovzhoda.
Kasnejša analiza primera je pokazala, da je iskanje ponesrečenca otežilo prav to, kar ga je po drugi strani rešilo – njegova zaščitna neoprenska obleka. Ta ga je res zaščitila pred podhladitvijo, a tudi pred termovizijskimi kamerami reševalcev.
V razburkanem morju s trimetrskimi valovi so tako morali reševalci iskati drobno človeško glavo. Samo ta je namreč molela iznad gladine, saj se je deska pod težo deskarja pogreznila v vodo.
Bolj kot izkušeni, a drzni deskarji so problematični neodgovorni, taki, ki ne upoštevajo niti osnovnih pravil odpravljanja na morje. Tak je bil primer deskarja, ki je odjadral na deski kljub opozorilom pristaniškega nadzornika, da se pripravlja nevihta. Očitno se ni mogel upreti tramontani, ki je bila tisti dan še posebej močna, prava vaba za najdrznejše, a tudi neodgovorne.
Tramontana namreč naznanja nevihto, in tako je bilo tudi tisti dan. Deskarja je odnesla na sredo zaliva, od tam pa se zaradi severnih vetrov ni mogel več vrniti na kopno. Zgodba ima tudi svojo humoristično plat, saj deskar ni hotel zapustiti deske, ko so ga reševalci končno našli, češ da je bila … predraga!
Rubriko pripravljamo v sodelovanju z Upravo za pomorstvo v Kopru