Dobra dvojka za trajnostni razvoj
36 slovenskih okoljskih nevladnih organizacij je ocenjevalo volilne programe udeležencev jutrišnjih predčasnih volitev z vidika trajnostnega razvoja oz. z vidika odnosa strank do najpomembnejših okoljskih izzivov prihodnosti.
Ti se kažejo v trajnostnem razvoju, samooskrbi, celostnem pristopu in sodelovanju ter priložnostih zelene rasti. In rezultat? V povprečju dobra dvojka. Bolje kot leta 2008, a še vedno le zadostno.
Ja, slaba “dva do tri” smo rekli takrat, ko smo gulili klopi v šoli, ki je včasih stala na Muzejskem trgu v Kopru. Samo zadostno oceno so naši politični akterji dobili tudi za odnos do vode kot strateškega vira, do gozda in lesa, do učinkovite rabe virov in odpadkov ter do ohranjanja narave. Glede na to, da bo čez dobro poldrugo leto, 22. maja 2013 (svetovni dan biotske raznovrstnosti), minilo dvajset let od začetka veljavnosti Konvencije o biotski raznovrstnosti, katere temelj je prav trajnostni razvoj, bi človek pričakoval več. Tudi zato, ker pravzaprav ni nikakršnega dvoma več, da je tudi dobrobit človeka odvisna od tega težko razumljivega prepleta vrst, združb, pojavov in procesov, v katerega sta do neprepoznavnosti vpeta naše bivanje in zadovoljevanje vsakodnevnih zavednih in nezavednih potreb.
Evropska unija je pred leti sprejela deklaracijo za zmanjšanje upadanja raznovrstnosti v Evropi do leta 2010 in v evropskih morjih do leta 2012. A so zadeve - tako kot se za deklaracijo spodobi - ostale bolj ali manj na deklarativni ravni. Pomemben korak v naporih za ohranjanje biotske raznovrstnosti je bila opredelitev območij Natura 2000, a kaj, ko ministrom in poslancem ni do korakanja v tej smeri. K izboljšanju stanja ni pomagalo niti leto 2010, ki ga je mednarodna skupnost posvetila prav biotski raznovrstnosti. V enem letu se res ne da kaj dosti narediti, v štiriletnem mandatu bi se pa gotovo že kaj poznalo. Pa nekako ni šlo. Slaba “dva do tri” tistih, ki se potegujejo za naslednji štiriletni mandat, pa tudi v prihodnje ne obeta prav veliko. Kdo bi vedel, morda se pa le obrne na bolje. A prvi pogoj za to so domače naloge - tako kot v šoli. Tistim, ki niso delali domačih nalog, se nikoli ni prav dobro godilo. Je pa tudi res, da se marsikomu od tistih, ki so domače naloge zanemarjali, danes bolje godi kot onim, ki so jih naredili. A to je že druga tema.
Kakorkoli, bodoče izvoljenke in izvoljence naroda čaka na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti in trajnostnega razvoja kar nekaj domačih nalog. Zapisali so jih udeleženci 10. konference držav podpisnic Konvencije o biotski raznovrstnosti, ki je bila lanskega oktobra v Nagoyji. Ti so ohranjanju biotske raznovrstnosti namenili celo desetletje 2011 - 2020, oblikovali so strateški načrt in določili 20 konkretnih ciljev, ki naj bi bili uresničeni do leta 2020. Tako imenovani Aichi cilji se nanašajo na odpravo vzrokov za izginjanje biotske raznovrstnosti, na promocijo trajnostnega razvoja, varovanje in ohranjanje ekosistemov, vrst in genetskih virov, na enakopravno delitev koristi od biotske raznovrstnosti in ekosistemskih uslug in ne nazadnje na sodelovanje javnosti pri načrtovanju in upravljanju znanja in izobraževanja. Veliko domačih nalog, a tudi celo desetletje dni, tednov, mesecev in let. Dobra dva mandata časa za obraze, ki se nam dobrohotno smehljajo s plakatov, tviterjev in fejsbukov, da popravijo slabo oceno “dva do tri”. A zato bo potrebno zavihati rokave in redno delati domače naloge. Smehljanje ne bo dovolj.
Mag. Robert Turk je naravovarstvenik in strokovnjak za morska zavarovana območja
