Dr. Timi Ećimović, državljan sveta, trikratni nominiranec za Nobelovo nagrado
Svetovno znani raziskovalec in znanstvenik dr. Timi Ećimović je v zadnjih letih napisal tri knjige in bil po izidu vsake predlagan za Nobelovo nagrado. Ećimović, ki danes praznuje 70. rojstni dan, ima zelo jasen in preprost odgovor na okoljske probleme človeštva in planeta.
Nizkoenergetska ekološka hiša Timija Ećimovića sredi zaselka Medoši v Kortah nad Izolo je povsem nevpadljiva, pa čeprav ima na strehi kolektorje in južno steno vso v steklu. Težko je opaziti tudi malo sanitarno močvirje z rastlinami, ki tako prečisti vso odpadno vodo, da namesto odplak v kanalizacijo odteka povsem čista voda. Šele pred vhodnimi vrati se prepričamo, da je naslov pravi. Korte 124.
Pozvonimo. Čez nekaj trenutkov se vrata odpro in prikaže se postavni in nasmejani Ećimović. Povabi nas v prostorno dnevno sobo, ki bi jo lahko imenovali tudi popotniška galerija. Stene in omare so namreč polne slik in spominkov z vsega sveta. Timija Ećimovića spominjajo na leta, ki jih je preživel najprej kot poslovnež, v zadnjih letih pa kot znanstvenik na vseh kontinentih. V sedemdesetih letih je bil predstavnik Ljubljanske banke za srednjo in zahodno Afriko.
Od poslovneža do ekologa
To so bili časi, ko so bila potovanja po tujih državah za veliko večino jugoslovanskih državljanov le sanje. A Ećimović življenja ni jemal z veliko žlico. Njegovo življenje je bilo delo. Ustvarjalnost, hiperaktivnost in izredna delavnost. A nato je prišla nesreča. Šofer avtomobila mu je po nerodnosti odprl vrata tako, da ga je udaril v desno oko, da je skoraj oslepel. Zaradi tega ni prekinil svojega dela - takrat je v Nigeriji postavljal tovarno. Šele čez nekaj tednov, ko se je vrnil s potovanja domov, se je odpravil v bolnišnico. Vid mu je vrnila operacija konec januarja leta 1980 v ljubljanskem Kliničnem centru. Nekaj tednov pred njim so na kliniko sprejeli drugega svetovnega popotnika, takratnega jugoslovanskega komunističnega predsednika Josipa Broza Tita. Ležal je eno nadstropje pod maršalom. “Točno pod njegovo posteljo,” se pošali. Spominja se paradnega koraka menjajoče se straže pred sobo jugoslovanskega vodje, dokler se je ta še zavedal okolice. Po 10. marcu Ećimović korakanja ni več slišal.
Med okrevanjem je veliko razmišljal. Po postavitvi tovarne v Nigeriji ni več odhajal v tujino. Posvetil se je delu doma. Kot veterinar je začel pospeševati razvoj prašičjih in drugih živinorejskih farm. Kakih tisoč jih je bilo, čeprav jih ni štel. Nekatere so uspešne še dandanes. Leta 1986 je od slovenske republiške vlade dobil dovoljenje, da je ustanovil zasebni TJE Center za gospodarsko in biotehnološko svetovanje. Prvo zasebno podjetje v Jugoslaviji. Kot tehnološki svetovalec se je usmeril v varovanje narave, okolja in prostora. “Moja osnovna naloga je postala, kako izboljšati kakovost okolja - kakorkoli, kateregakoli in kjerkoli,” se spominja. “Tako sem dosegel neodvisnost,” poudari Ećimović. Vedno je brez dlake na jeziku: “Kar mislim, to tudi povem.”
TINO MAMIĆ
Več o Timiju Ećimoviću preberite v Soboti tiskane izdaje Primorskih novic.
