Dragan Marušič, matematik, dekan, kandidat za rektorja UP ...
V matematičnem jeziku bi mlatenju prazne slame rekli izpeljanka iz prazne množice. “Na prazno množico ne moreš reči nič pametnega. Če pa že kaj poveš, je to neuporabno. Taka izjava ni nujno laž, je pa prazna. Recimo, če rečeš, da so bile vse knjige, ki si jih lani prebral, znanstvene knjige. Je ta izjava resnična ali ne, če lani nisi prebral nobene knjige?”
KOPER> S to dilemo pogovor začne prof. dr. Dragan Marušič, dekan Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (Famnit) v Kopru. Matematiku, ki je pred dnevi dobil najvišje občinsko priznanje 15. maj, se težke misli porajajo, ko na intervju pride s seje senata Univerze na Primorskem. Zato je prvo vprašanje logično.
> Težko delujete v univerzitetnem sistemu?
“Veliko je izjav te vrste, da. Praznih. Študent matematike se mora najprej naučiti, kaj so to prazne izjave. Se pravi, da iz niča ustvarjaš znanost. Prodajaš meglo. Drugo pa je, ko izpeljuješ nekaj, za kar že veš, da je res. Sebi potem nadeneš avreolo, da si nekaj pogruntal. Temu rečemo odkrivanje tople vode.”
> Poznate matematično izpeljanko za vsako ljudsko modrost?
“Lepo bi bilo, če bi vse te stvari znal prevesti v matematični jezik. Ampak odkar sem v teh senatih ... Prej sem se gibal v krogu matematikov, ki smo itak vsi deformirani. Imamo svoje štose. Dekan pa je menedžer. Povem čisto po pravici: znanstveno raziskujem samo še ob četrtkih in ponoči.”
> Je to mora ali izziv?
“Toliko energije je bilo vložene v postavitev in rast Famnita, da je to postala že vrednota, ki je nočem zavreči. Časi, ko sem zjutraj vstal, odtekel nekaj kilometrov in potem ves dan v miru proučeval matematične probleme, so minili.”
> Vam znanje matematike pomaga pri organizaciji?
“Matematika te nauči razumsko iskati optimalne rešitve. Kaos poskušaš spraviti v red.”
> Zakaj je ljudi strah matematike?
“V šolah matematiko učijo kot skupek receptov, po katerih rešuješ naloge. To govorim iz lastnih izkušenj, saj sem matematiko svoj čas poučeval tudi v nižjih razredih osnovne šole. Ko sem na tabli videl napisan natančen postopek, po katerem pravilno rešiš nalogo, me je kar zmrazilo. Numerične sposobnosti bi morali učenci pridobivati počasi, prek igre. Ampak, kaj hočemo, veliko lažje je učiti postopke kot dopustiti kreativnost.”
> Pred dnevi ste dobili najvišje koprsko občinsko priznanje 15. maj. Kaj vam pomeni?
“Občutek, da sem priznanje dobil v rojstnem kraju, je še posebej dober. Po navadi ti okolje, iz katerega izhajaš, najteže da priznanje.”
> Priznanje ste dobili tudi za vaš prispevek k razvoju Kopra kot univerzitetnega mesta. Ste zadovoljni z rastjo univerze?
“Moja želja je vedno bila, da bi bila tretja slovenska univerza v Kopru. Okolje se mi zdi za to primerno in v Sloveniji še najbolj podobno tistemu, ki sem ga spoznal, ko sem študiral v Santa Cruzu v Kaliforniji.”
ALJA TASI
Celoten pogovor preberite v Soboti tiskane izdaje Primorskih novic.
