Emuni še vedno brez študentov in brez projektov
Ko je poslanec SDS Miro Petek pred dnevi postavil javno vprašanje o tem, kaj se dogaja z Evrosredozemsko univerzo (Emuni), je bilo videti, kot da gre zgolj za še eno od predvolilnih bombic.
Emuni je bil namreč eminenten projekt Janševe vlade ob koncu našega predsedovanja Evropski uniji, po menjavi oblasti pa je zanimanje zanj hitro splahnelo. Ko pa smo po zadevi nekoliko temeljiteje pobrskali, so se začela odpirati vedno nova vprašanja in porajati vedno novi dvomi.
Predsednik univerzi Emuni Joseph Mifsud je nad odločitvijo slovenske vlade, da denar razdeli med univerzo in Center, ogorčen, saj pravi, da univerzi s tem tako rekoč spodmika stol. Sicer pa zagotavlja, da bo Emuni preživela vse morebitne krize. Pri evropski komisiji je namreč izposloval dodatne vire rednega financiranja iz evropskega proračuna, ki ne bodo vezani na projekte. O višini teh sredstev včeraj še ni hotel govoriti, saj naj bi to uradno sporočil predsednik evropske komisije José Manuel Barroso na lizbonski konferenci organov Emuni prihodnji teden. Emuni naj bi po njegovih besedah pridobila tudi evropski raziskovalni projekt na temo migracij, težak pet milijonov evrov. Za sodelovanje v mreži Emuni pa naj bi se zanimala tudi Libija. Mifsud ob tem izziva Slovenijo, naj pokaže več interesa (in prispeva več denarja) za ohranitev sedeža Emuni, sicer ga bodo prisiljeni prenesti drugam.
Poslanec SDS Miro Petek je s svojim vprašanjem o financiranju Emuni in domnevnem neizpolnjevanju obveznosti slovenske države do te mednarodne ustanove s sedežem v Portorožu vrgel rokavico Pahorjevi vladi in Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVŠZT). Slovenska vlada se je namreč ob ustanovitvi Emuni leta 2008 zavezala, da bo tej ustanovi prvo leto zagotovila milijon evrov zagonskih sredstev, potem pa do leta 2013 ta delež postopno zmanjševala. V tem času naj bi ta mednarodna univerza izoblikovala svoje lastne študijske programe, zmanjševanje proračunskega denarja pa postopno nadomestila s prihodki iz šolnin in donacij. V ta namen je bil ustanovljen tudi poseben sklad, Ustanova Emuni, ki je imel eno samo nalogo: zbiranje donacij za univerzo iz različnih virov. Ob nastanku Ustanove Emuni leta 2008 je kuvajtska vlada skladu donirala milijon evrov, od katerega je bilo za univerzo doslej porabljena polovica. Tretji vir financiranja Emuni je evropska komisija. Ta ji je v zibelko položila bon za milijon evrov, ki pa še vedno čaka, da ga Emuni unovči, a mora univerza evropski komisiji ped tem predložiti ustrezne projekte.
Center v likvidaciji, univerza v stiski
Za razumevanje pretoka denarja v projektu Emuni je treba na tej točki v zgodbo vključiti še tretjo institucijo, ki tvori tripartitno deteljico Emuni, javni zavod Center Emuni. Ta je bil ustanovljen oktobra 2007 z eno samo nalogo, da v imenu slovenske vlade ustanovi to mednarodno univerzo in se potem samoukine. Skozi Center Emuni se je zato vse do lanskega leta pretakal tudi ves denar iz slovenskega proračuna. Ko pa se je univerza konec lanskega leta postavila na lastne noge, je Center sprožil proces svoje likvidacije. Ministrstvo za visoko šolstvo je zato letošnja proračunska sredstva, namenjena Emuni, razdelilo med univerzo (300.000 evrov) in Center v likvidaciji (200.000 evrov). S tem pa je pri vodstvu univerze sprožilo veliko negodovanje, ki bi po nekaterih napovedih lahko izbruhnilo celo v pravi mednarodni škandal.
Predsednik Emuni Maltežan Joseph Mifsud je namreč odločen, da od Slovenije izterja celoten znesek, namenjen Emuni, torej tudi tistih 200.000 evrov, potrebnih za poplačilo finančnih obveznosti Centra v likvidaciji in končni ukinitvi tega javnega zavoda. Zato obstaja celo bojazen, da bo Slovenijo javno obtožil neizpolnjevanja svojih obveznosti in izzval že prihodnji teden na letnem srečanju upravnega odbora in skupščine v Lizboni.
Na proteste predsednika Emuni Josepha Mifsuda, da Slovenija ne izvaja svojih obveznosti do Emuni, je resorno ministrstvo opozorilo, da se višina proračunskih sredstev za Emuni določa s pogodbo vsako leto posebej, izplačuje pa v mesečnih obrokih. Sporna delitev budžeta za leto 2011 med univerzo in Center Emuni pa je bila predvidena že lani jeseni. Univerza ni upravičena niti do morebitnega viška denarja iz naslova likvidiranega Centra Emuni, saj se ta vrača v državni proračun.
Glede na to, da so v načrtu financiranja Emuni obstajali še drugi viri financiranja, se seveda postavlja vprašanje, zakaj univerza v vsem tem času ni uresničila niti enega lastnega študijskega programa, čeprav so že obstajali nastavki zanje. S tem bi se uveljavila kot samostojna izobraževalna institucija, si v šolninah zagotovila dodaten vir financiranja in aktivirala sredstva Ustanove. Emuni je namreč zasebna univerza, študijski programi bodo plačljivi, Ustanova Emuni pa lahko univerzo financira samo na podlagi študijskih programov.
Odvisni od proračunov
Da bo financiranje tako kompleksne ustanove, kot je Emuni, zapleteno in težko, je bilo jasno že ob njeni ustanovitvi. Danes pa postaja podvig že skoraj sizifovski, je zaznati iz težav, s katerimi se pri zbiranju donacij srečuje Ustanova Emuni. Ta se namreč v vseh treh letih še ni uspela dokopati veliko dlje od proračunskih virov. Po prvem kuvajtskem milijonu evrov so tak delež prispevala le še nekatera slovenska podjetja, pa še ta bistveno manj, kot so obljubljala ob rojstvu Emuni. Med podjetji pa so v glavnem družbe v državni lasti, med njimi Luka Koper, Telekom, Nova KBM. In tako je Ustanova namesto obljubljenih 100.000 evrov na gospodarsko družbo zbrala skupaj vsega 200.000 evrov.
Direktorico Ustanove Emuni Andrejo Viher smo med pripravo tega članka zmotili v Bruslju, kjer lobira za nove donacije. Pravi, da so v tem trenutku za Emuni potencialno najbolj zanimive države tako imenovane arabske pomladi, ki se želijo tudi prek izobraževalnih mrež povezovati z Evropo oziroma Evropsko unijo. Ob tem ne pozabi dodati, da je zbiranje donacij v teh kriznih časih močno oteženo, še posebej če univerza ne more postreči s konkretnimi aktivnostmi in projekti. Emuni je namreč trenutno še vedno brez lastnih študijskih programov, brez profesorjev, brez študentov in brez projektov. “Vsak donator pa želi videti, da se pri projektu, v katerega vlaga, nekaj dogaja,” pravi Viherjeva.
Nekdanji rektor Univerze na Primorskem (UP) dr. Rado Bohinc je od včeraj nov predstavnik slovenske vlade v upravnem odboru Emuni. Odločitev vlade tik pred volitvami je presenetila vse poznavalce razmer tudi zato, ker je dr. Bohinc v času vodenja UP glasno nasprotoval ustanovitvi Emuni. Mandat člana upravnega odbora traja štiri leta, prvič pa se bo v tej vlogi predstavil že konec prihodnjega tedna v Lizboni.
Iz Bruslja denar na podlagi dokazil
Posebna finančna zgodba univerze Emuni, ki se vleče že nekaj let, pa zadeva Bruselj in milijon evrov, ki ga je evropska komisija rezervirala za njene projekte. Univerza je iz tega naslova doslej iztržila 149.000 evrov predujma na račun projekta evropske medsosedske politike (European Neighbourhood Policy Instrument - Enpi), ki vsebuje šest študijskih programov in štiri politike s področja delovanja univerze. Pogodba z evropsko komisijo je bila podpisana konec leta 2009, projekt je leto kasneje zasnovala ekipa na Centru Emuni, za nadaljevanje črpanja evropskega denarja pa bi morala univerza evropski komisiji poslati natančno poročilo o tem, kako so bila porabljena sredstva iz predujma. Šele potem bi se lahko nadejala novega paketa svežega denarja. Namesto tega je med sodelavci univerze slišati, da plačila za delo po pogodbah na projektu Enpi močno zamujajo in da bo morala Emuni za izpolnjevanje nujnih obveznosti celo najeti bančne kredite. Predsednik Emuni Joseph Mifsud tovrstna ugibanja odločno zavrača in se sklicuje na projektni sistem izplačevanja evropskih sredstev. Ta res predvideva, da mora nosilec projekta Bruslju poslati podrobno poročilo o porabi denarja skupaj z dokazili o izplačilih, šele potem mu Bruselj izplača denar. Predsednik Emuni pa ob tem pozablja, da je Bruselj za Emuni napravil izjemo in ji na račun projekta Enpi že izplačal predujem v višini slabih 150.000 evrov. Na potezi je sedaj Emuni, ki mora Bruslju predati poročilo o porabi denarja.
Mifsudova napoved, da je v Bruslju uspel zlobirati dodaten vir stalnega financiranja univerze, je seveda dobrodošla novica, ki pa ne popravi splošnega vtisa, da se Emuni nikakor ne namerava postaviti na svoje noge in predvsem odtrgati od proračunskih jasli.
VIDA G. POSINKOVIĆ
