Etikete, stare trideset let
Kmalu bo naokrog okroglih trideset let, kar so Bordonovi iz Mišev pri Dekanih zaprosili za dovoljenje za stekleničenje vina pod lastno blagovno znamko. Aldo Gabrijel, predsednik takratnega Komiteja za družbeno planiranje, gospodarstvo in finance občine Koper, se je 22. marca 1985 podpisal pod odločbo, s katero je bila rojena prva družinska blagovna znamka vin v Istri. Bordonovi so se tako pridružili takrat redkim vinarjem v Sloveniji in še redkejšim na Primorskem, ki so se odločili za lastno pot na slovenskem vinskem trgu.
“V naših vinogradih smo imeli sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja v veliki večini rdeče sorte vinske trte, daleč največ je bilo seveda refoška. Prodaja rdečih vin je zastala in z očetom sva razmišljala, kako se ji zoperstaviti. V Sloveniji se je takrat uveljavilo nekaj družinskih vinarjev z lastnimi blagovnimi znamkami, Čurin, Istenič, Lisjak in še nekateri, in tudi pri nas smo se odločili za takšno pot,” se spominja Boris Bordon, gospodar na družinski kmetiji v Miših tik ob reki Rižani.
Zasnova prve etikete Bordonovih je bila podobna, kot je danes. Zasnoval jo je Borisov oče, pokojni Ivan Bordon, napreden kmet z umetniško dušo: “Rad je risal, pisal je tudi pesmi, poleti, ko bomo proslavljali našo okroglo obletnico, bomo predstavili tudi knjižno izdajo z njegovimi stihi.” Bordon je na etiketi po vzoru francoskih upodobil domačo hišo z dvoriščem, z imenom pa ni zapletal, zanj je uporabil njihov priimek.
Mlinarji in kmetje
Domačija Bordonovih je stara vsaj tristo let. Toliko v zgodovino sežejo dokazi o mlinu, ki je stoletja držal pokonci kmetijo. Najprej je bil manjši, v začetku prejšnjega stoletja pa so ob reki postavili velikega, s petimi vodnimi kolesi, ki je bil eden največjih med kar 36 mlini, kolikor jih je nekoč gnala Rižana. Vanj so žita vse do začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja nosili kmetje iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev. “Zanimivo je, ko k hiši pridejo ljudje po vino, in se spominjajo, kako so z nonotom prihajali k nam v mlin,” o zanimivem zbiranju drobcev za družinsko zgodovino pravita Boris in njegova sestra Mojca, s soprogom Simonom Vranjekom prav tako trdno vpeta v delo na kmetiji. Delo imajo razdeljeno: gospodar Boris skrbi za klet in vina, vse bolj mu pomaga sin Jan, študent na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi. Hči Ana je študentka Turistice in v pomoč pri sprejemu gostov, njuna mama Eva, z Borisom sta se spoznala, ko sta pela pri pevskem zboru Obala, ima čez papirje, vrt, peko kruha in peciva, Mojca, kulturologinja in ljubiteljska gledališka igralka, je glavna za trženje in promocijo vina zunaj domače hiše, Simon, ki je tudi glasbenik, pa je glavni pri opravilih v vinogradih in v oljčniku. Družno poskrbijo za degustacije ali istrski obed za skupine, pa za goste v apartmaju in sobi. “V hladnejših mesecih je precej plezalcev, ki odhajajo v Osp, spomladi ribičev in kolesarjev, poleti pa pridejo predvsem tujci, ki jih pritegne mir, a v bližini morja,” poudari Mojca.
Ovce v vinogradih
“Pri nas so bile vedno tudi trte. Oče se je po končani srednji kmetijski šoli za nekaj let zaposlil v kmetijski zadrugi, a se je hitro odločil, da bo samostojno kmetoval. Posvetil se je predvsem pridelavi zgodnje zelenjave in jagod, obenem je širil vinograde. Bil je napreden, prvi je gojil jagode na foliji, vinograde je imel zatravljene, za mulčenje so v njih poskrbele ovce, zaradi česar so ga sosedje zbadali, a vselej je zagovarjal tak sonaravni način, ker ima veliko prednosti. Pravil je, da ovce počistijo, pognojijo, dajo sir in še jagenjčke,” pripoveduje Boris. Zelenjavo je oče počasi opuščal, krepilo se je vinogradništvo, v najboljših časih so imeli kar 16 hektarjev vinogradov od Črnega Kala do Dekanov, zdaj jih obdelujejo 12. Imajo tudi kar velik oljčnik, zanj so že pridobili certifikat ekološke pridelave, za vinograde ga pričakujejo prihodnje leto. “Vse bolj razmišljam, da bi vanje vrnile ovce,” Boris poudari zavezo čim bolj sonaravni pridelavi.
Rose, od malinovca do cenjenega vina
Boris Bordon je po srednji kmetijski šoli v Mariboru začel s študijem agronomije, a ga je opustil, ker je moral zaradi očetove bolezni prevzeti kmetijo. Nastopila je kriza prodaje rdečih vin, kar je spodbudilo oblikovanje blagovne znamke, prvi daleč naokrog so oživili tradicijo osmice. “Prebijali smo se in poskušali vedno kaj novega. Tako sem leta 1987 iz refoška pridelal rose, a se ni prijel, češ vino je lahko belo ali rdeče, kaj nam ponujaš ta malinovec,” se spominja. Leta 2004 so se vrnili k roseju, zanimanje zanj raste. Lani sta ga Boris in Jan uporabila tudi za osnovno vino za penino, pridelano po tankovski metodi. Pošla je že, ljudi, ki sprašujejo po njej, povabijo, naj se oglasijo spet aprila, ko bo pripravljena nova polnitev.
Posebnost hiše je še slamnato rdeče vino. “Prvič sem ga pridelal leta 1987, a bolj zase. Nono Ivan mi je govoril, da so včasih pripravili takšno vino za najboljše priložnosti in za družinska darila, za župnika, na primer,” o poskusu, ki ga je slabo desetletje kasneje prvič ponovil, obudi spomin Boris. Za razliko od številnih vinarjev se je s tem načinom predelave posvetil rdečim sortam. Merlot ali cabernet sauvignon v najboljših letnikih posuši na podstrešju, pred novim letom ga spreša in mošt zelo počasi vre na drožeh, potem pa še dolgo zori v francoskih sodčkih. “Občutek imam, da prvi letnik šele prihaja v polno formo,” pravi.
Vselej je kdo doma
“Pri nas je vselej kdo doma. Na pragu prodano vino nam je pomagalo prebroditi krize, ko so bili dobri časi, smo ga na tak način prodali veliko večino. Zdaj je treba naokrog, a se pri nas vselej zglasi tudi kakšen nov obraz, ki je naša vina spoznal na kateri od Mojčinih predstavitev,” pove Bordon. Še vedno prihaja veliko ljudi po odprt refošk. “Vajeni so, po njem nas poznajo.” A že dolgo gre krepko več kot polovica vin iz kleti v steklenicah. Vina so se tudi spremenila, pravi Boris, ko se spominja, kakšen je bil refošk nekoč in kakšen je danes. “Včasih je bil enoletno vino, zdaj ima tudi drugačen značaj. Zaradi načina pridelave z manj obremenitvami trt in tudi zaradi klimatskih sprememb ima višjo vsebnost alkohola, kisline pa smo mu zaoblili. Globoko sem prepričan, da je Istra izjemna dežela za rdeča vina in da se naši refoški lahko kosajo z velikimi svetovnimi vini, kar opažamo na predstavitvah v tujini,” pravi.
Paleto rdečih so dopolnili z shirazom in cabernet francom, že nekaj let polnijo malvazijo, nekaj imajo rumenega muškata, zasadili so še chardonnay in sauvignon, saj ima Boris ob rdeči v mislih tudi belo zvrst. Iz kleti bo v prihodnjih letih prišla tudi zorjena malvazija ter belo vino s podaljšano maceracijo v spomin na tradicionalno predelavo v Istri.
Vina Bordon: Boris Bordon, Dekani 63, 6271 Dekani, tel.:05/658-22-60, 041/721 -228. 45°54'30” S; 13°81'89” V. Ponudba: odprta in stekleničena vina; ekstra deviško oljčno olje iz ekološke pridelave; degustacije (do 50 oseb) in pogostitve (do 35 oseb) po predhodni najavi; apartma za šest oseb.
Hranijo tudi škorce in divjad
“Ne vem, kaj narediti. Lani so nam škorci pozobali dobršen del pridelka v najlepšem vinogradu. Divje svinje rijejo globoko, da je treba biti pazljiv pri delu s traktorjem, jeseni pa se lotijo sladkega grozdja. Najraje imajo shiraz, pravzaprav ga še nikoli nismo zares obirali. Nadloga so tudi srne, ki smukajo mlade poganjke,” deli Bordon usodo številnih vinarjev na Primorskem.
Če se bo pokazala potreba, bodo še razširili vinograde, sicer pa so načrti uprti predvsem v novo klet. Zdaj se z vinom ukvarjajo na treh koncih okrog hiše. “Nove kleti ne bomo vkopali,” je odločen Boris, saj se spominja deževne jeseni pred petimi leti, ko je Rižana zalila klet in so sodi zaplavali. “Vsakega večjega deževja se bojimo, saj je struga reke zaraščena in čeprav pristojni vedo, da je to problem, se ga ne lotijo, ker da ni denarja.”
Ko se bodo lotili kleti, bodo uredili še nekaj sob za goste in na dvorišču hiše, pod mogočnima lipo in cedro, položili istrski peščenjak.
Bližnji načrti pa se sukajo okrog poletne jubilejne prireditve. Umetniško bo obarvana, z istrsko in rockovsko glasbo in izdajo spominske knjige očetovih pesmi. V središču pa bo na dvorišču kmetije, kjer je poleti vselej precej bolj sveže kot povsem ob morju, tako ali tako vino. Predvsem seveda refošk, ki je trideset let na veliko več podlage zaščitni znak domačije Bordon v Miših, a bodo predstavili še nekaj presenečenj iz svoje kleti.
SAŠO DRAVINEC
