Fige za več energije

Fige (lat.: Ficus carica L.) so zelo star sadež, vsaj toliko kot jabolka, zato jih nekateri narodi uvrščajo med božje sadeže, podobno kot oljke. Sodijo v družino murvovk (lat.: Moraceaea). Tak pomen so jim pripisala plemena že pred tisočletji, ker so bili poleg plodov uporabni tudi listi in les. Stari Egipčani so jih uporabljali kot hrano in zdravilo. Antični Grki in Rimljani so jih cenili kot izvrstno hrano, ki hitro da energijo, zato so jih radi uporabljali starogrški atleti. Stara plemena Ligijcev in Frigijcev pa so fige šteli kot najbolj dragoceno dobrino narave. Stari egipčanski zapisi navajajo, da je fige zelo cenila vladarica Kleopatra, navajajo pa tudi zdravilne učinke fig.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje.

Fige so zdravilne

Pri tem se seveda Egipčani in druga stara ljudstva niso motila. Fige ali smokve so namreč dobre, sladke, zdrave in zdravilne. So polne energije in hitro nasitijo, zato jih pravzaprav ne moremo pojesti preveč. In če ne pretiravamo, niti ne redijo. Lahko bi tudi rekla, da hitro nasitijo možgane, saj imajo glukozo in fruktozo, ki sta hrana za možgane. Fige tudi takoj pomirijo živčnost, saj imajo obilico rudnin, med njimi kalij, kalcij, magnezij, fosfor, železo in druge, skupaj kar 14 različnih rudnin. Tu velja zlasti poudariti odlično razmerje med natrijem in kalijem, kar je zelo ugodno za srce in ožilje in znižuje krvni tlak. V 100 g svežih fig je 240 mg kalija, v suhih figah pa ga je kar 1.082 mg. Če vemo, da je v svežih figah tudi 20 mg magnezija, v suhih pa 90 mg magnezija, lahko trdimo, da so fige odlična hrana zoper stres. Fige imajo tudi veliko kalcija, zato varujejo kosti pred osteoporozo. In 100 g fig vsebuje kar 269 miligramov kalcija, kar je veliko. Pa še obilico magnezija imajo, da se kalcij bolje izkoristi.

Poleg sladkorjev imajo tudi vitamine skupine B, ki pospešijo zgorevanje in uporabo energije. Največ je vitamina B1, ki sproži energijo, utrdi spomin in poveča koncentracijo. Potem vitamina B2, ki pomaga razporediti energijo po vsem telesu ter vitamina B5 zoper stres in folne kisline ali B9. Razmeroma veliko je tudi vitamina E, in sicer 2,03 mg/100 g ter vitamina A; tega je 32 μg/100 g. Sicer imajo fige še več drugih vitaminov. Beljakovine so osnova za izdelavo nevrotransmiterjev, zato se ob uživanju fig dobro počutimo.

Blagodejne so tudi za diabetike

Druga presenetljiva ugotovitev je, da imajo fige veliko vlaknin, ki znatno upočasnijo prebavo sladkorjev in njihovo absorbcijo v krvni obtok. Zato znižajo glikemijski indeks, saj bi sicer bil ta zaradi sladkorjev kar visok. Prav zaradi vlaknin ki hitro napolnijo želodec, fige dajejo občutek sitosti in zato nekaj fig lahko pojedo tudi sladkorni bolniki; seveda pa ne smejo pretiravati. Diabetiki, ki jih poznam, so mi zatrdili, da nekako štiri fige lahko pojedo brez vseh skrbi in težav. Fige so namreč sadež, ki ruši ustaljeno mnenje, da sladkorni bolniki ne bi smeli zaužiti ničesar, kar vsebuje sladkor.

Sto gramov svežih fig ima povprečno 80 kilokalorij, medtem ko ima sto gramov suhih fig povprečno 275 kilokalorij.

Poleg vlaknin imajo fige veliko prebavnih encimov, ki uravnavajo delovanje prebavil in zagotavljajo redno iztrebljanje. Če pojemo po nekaj fig na dan, naredimo za črevesno floro zelo veliko. Kogar muči zaprtje, ima težave s hemoroidi, kašlja in ima pogosto vneto grlo, naj še bolj pogosto jé fige. To velja tudi za ženske, ki imajo menstrualne krče in moške s težavami plodnosti. Že dolgo je znano, da fige čistijo kri in sečne poti, odvajajo vodo iz telesa.

V figah je zelo veliko polifenolov, zaščitnih antioksidantov, ki preprečujejo poškodbe celic in mutacijo DNK. Zato fige ščitijo pred srčnimi in rakastimi obolenji. Ker imajo bazični ostanek, bi jih morali uživati na vseh piknikih, saj nevtralizirajo negativni učinek klobas, mesa in belega kruha. Zapomniti si velja, da imajo fige med sadeži največ psoralenov, to je snovi, ki pomagajo pri vitiligu oziroma razbarvanju kože, pri luskavici in raznih kožnih ekcemih in pri nekaterih oblikah limfoma. Nekateri viri tudi navajajo, da fige blagodejno delujejo kot demulcent, ki pomirja vnetje grla, pomaga pa tudi pri čirih in opeklinah. Figov mleček je zelo priporočljiv zoper bradavice, ranice in lišaje. Pri zobobolu pomaga sveže figovo meso, poudarja ljudsko zdravilstvo.

Fige so zrele tedaj, ko so že rahlo nagubane, mehke in prijetno dišijo. Pri nas dozorijo dvakrat na leto; najprej v začetku julija in drugič od konca avgusta do oktobra. Prve so velike, zelene in zelo sočne, druge pa zorijo belice in nato še črnice. Sveže fige vedno hranimo v hladilniku, največ dva do tri dni, predvsem pa jih - hitro pojejmo! Seveda pa jih lahko posušimo in potem trajajo okrog pol leta, v zavitkih pa okrog dve leti.

Iz svežih fig naredimo marmelade, čežane in pite, jih narežemo in dajemo v pecivo, prav tako so okusen dodatek raznim solatam, nekateri jih primešajo v paradižnikovo omako. Ko jih režemo na koščke, nož najprej potopimo v vročo vodo, potem se nanj ne bodo lepile.

Priporočilo

Čeprav je v figah pravo bogastvo sestavin, pa se moramo zavedati, da bodo vse snovi bolje izkoriščene, če bomo skupaj s figami uživali tudi esencialne maščobne kisline omega 3 in omega 6 v rastlinskih hladno stisnjenih oljih, dodatno tudi naravne vire vitamina A in C. Če pa hočemo še bolje izkoristiti magnezij, ki deluje zoper stres, uravnava delovanje srca in podpira dejavnost kalcija, potem moramo fige dopolniti s pršutom, v katerem je vitamin B1.

Fige s sirom zoper osteoporozo

Potrebujemo sveže fige, po eno na vsakega odjemalca, eno do dve žlici sladkega češnjevega likerja, 170 g trdega sira (starana gauda ali parmezan), timijan in poper ter mešanica olja za marinado (orehovo, lešnikovo in pistacijevo olje, ali laneno in lešnikovo), po želji še limonin sok.

Priprava: najprej eno uro mariniramo sir v oljni marinadi, v katero smo zamešali še liker, timijan in poper. Nato sestavljamo slastno skulpturo na razpolovljeni figi tako, da izmenjaje polagamo rezino sira in rezino fige. Po vrhu prelijemo z ostankom soka za mariniranje ter potresemo s timijanovimi lističi.

Figova sladica

Sveže fige (200 g) narežemo na kocke ter 15 minut rahlo podušimo v mešanici iz medu, pol litra vode in žlice limoninega soka. Vse to prelijemo v skodelice in okrasimo s stepeno smetano in listki melise ali mete. Lahko pa ohlajeno sladico dopolnimo s kepico sladoleda.

Figova sladica s camembertom ter z brusnično marmelado

Fige prerežemo na pol, jih razpostavimo po krožniku in na vsako figo damo košček camemberta in kupček marmelade.

Figovo vino zoper kašelj

Potrebujemo poldrugi liter dobrega rdečega vina (refošk, merlot, cabernet ali teran), 10 dag zmletih suhih fig, prav toliko rožičev in rjavega sladkorja, dve nageljnovi žbici in ščepec cimeta. V vinu nato kuhamo vse sestavine ob stalnem mešanju približno 5 minut. Precedimo, ohladimo in pijemo 3 krat na dan po eno šilce.