Goriški slavček ostaja med nami

Kako si popestriti življenje in odkrivati lepote naše deželice pod Triglavom? Kar sami se moramo nagraditi s kakšnim izletom s kulturnim pridihom. Saj nam vsak dan ponuja raznorazne priložnosti, a jih premalokrat izkoristimo. Midva sva izbrala dan, ko je že od zgodnjega jutra žgala pasja vročina. Z dejanji in mislimi sva se želela spustiti v narodnozavedno preteklost. Letos smo se Slovenci, ne samo midva, spominjali 180. obletnice rojstva našega goriškega slavčka (15. oktober 1844). Zato je najin jekleni konjiček pričel požirati kilometre proti zibelki slovenskega poeta. V avtomobilu zrecitiram nekaj verzov njegove Soče. Krasna si, bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti … Sopotnici s tem pošteno param živce. Želi, da recitiram tiho in brundam le sam sebi v brk. Tudi hčerka doma recitira moji vnukinji, največkrat verze pesmi Prešerna, Kajuha, Gregorčiča ... Ko jo zet sprašuje, od kod vse to zna, mu odgovarja, saj veš, čigava sem. Pri nas doma je ata vedno recitiral, pa če je bil razlog za to ali ne.