Hemoroidi ali zlata žila

Tedaj je bil moj mož v zgodnji puberteti in je sanjal o tem, kako bi odkril svojo zlato žilo in na lahek način obogatel. Pa mu je razgledana teta pojasnila, naj si nikdar ne želi take zlate žile, kot jo ima sosed, ker od nje pač ne moreš obogateti. In mladenič je spoznal, da brez dela pač ne bo jela in zlata mrzlica ga je minila.

Vneti hemoroidi so prava nadloga

Od kod ime zlata žila za vnete hemoroide, nisem uspela izvedeti. So pa hemoroidi žilne strukture v analnem kanalu in na njegovem ustju, ki pomagajo nadzorovati izhod blata iz telesa. Dokler opravljajo svojo nalogo, o njih ne razmišljamo: ne o notranjih ne o zunanjih hemoroidih. Ko pa - zlasti zunanji - otečejo in se vnamejo, povzročajo hude bolečine in ovirajo normalno življenje, iztrebljanje, hojo in sedenje.

Takoj je treba reči, da vsaka bolečina zadaj še niso vneti hemoroidi, čeprav je ta bolezen kar pogosta. Pri vnetih notranjih hemoroidih se včasih pojavi samo krvav izcedek brez bolečin in pogosto bolniki menijo, da je krvavitev znak hujše bolezni. Velikokrat pa so hkrati vneti tudi zunanji hemoroidi, odebeljeni, vidno vneti in hudo boleči na samem ustju danke. Zdravniki pravijo, da bolniki največkrat pridejo na pregled prepozno, ko je bolezen že prešla v fazo tromboze in je potrebno odločno zdravljenje.

Natančen vzrok za bolezen ni znan, medicina pa omenja seštevek več dejavnikov, povezanih s črevesjem, zlasti dolgotrajno in ponavljajočo se zapeko ali zaprtost. To je najpogosteje posledica povsem neustreznega prehranjevanja. Le manjši delež bolezni je povezan z dedno zasnovo ali pri ženskah z nosečnostjo in povečanim pritiskom na spodnji del trebuha. Po porodu ti simptomi kmalu izginejo. Veliko več primerov je povezanih s sedenjem, debelostjo in odsotnostjo vsakršnega gibanja.

Prva pomoč: več vlaknin

No, najpogostejši vzrok pa je - prehrana s premalo vlakninami. In tu je stična točka, da lahko o hemoroidih kot bolezni govorimo tudi prehranski strokovnjaki. Tudi medicina se hemoroidov najprej loti z dieto, ki vsebuje veliko več vlaknin. Šele če to ne pomaga, sežejo po kirurškem nožu.

Zato bolezen vnetih hemoroidov lahko sami preprečujemo, če uživamo raznovrstno in uravnoteženo prehrano z veliko sadja in zelenjave, ki vsebujejo topne in netopne vlaknine ter povečujejo volumen blata in pomagajo preprečevati zapeko. In pijemo veliko vode! Če pa nas je bolezen že ujela, jo najprej zdravimo s povečanim vnosom prej omenjenih vlaknin, kakor predlaga tudi medicina.

Vlaknine so v vodi topne ali netopne. Netopne skrbijo za normalno delovanje črevesja, vežejo velike količine vode in na koncu zapustijo telo skoraj povsem enake, kot smo jih zaužili. Vsebujejo jih ajda, žita, zelena zelenjava, sadje in v manjši meri stročnice. Med topne vlaknine sodijo različni pektini, gume in sluzi. Največ jih je v fižolu in drugih stročnicah, v ajdi, ovsu in ovsenih otrobih, ječmenu, rži, v brstičnem ohrovtu, repi in korenju, pastinaku ter v pomarančah, jabolkih, marelicah, mangu, slivah in suhem sadju.

Vlaknine povečujejo prostornino hrane, zato se hitreje pojavi občutek sitosti. V želodcu vlaknine zadržijo izločanje želodčne kisline in varujejo želodec pred morebitno rano. V tankem črevesju upočasnijo potovanje hrane, zato prebavni sokovi dalj časa učinkujejo in hrano bolje prebavijo.

Vlaknine delujejo antikancerogeno

Če nimamo dovolj vlaknin v prehrani, potem bo naše črevesje lenobno, kar zaznamo kot zaprtje. Dolgotrajno zaprtje pogosto botruje tudi nastanku raka na debelem črevesu. Pravzaprav vlaknine delujejo antikancerogeno na vsej svoji poti skozi prebavni trakt. Pri prehodu nastaja probiotski butirat, ki ugodno vpliva na delovanje in preživetje kolonocitov in v debelem črevesu deluje antikancerogeno.

Vendar tudi z vlakninami ne smemo pretiravati, saj vsebujejo veliko fitinske kisline, ki zavira sprejem nekaterih rudninskih snovi in mikroelementov, zlasti kalcija, železa, fosforja in cinka. Pomembno je vlaknine uživati redno, ob vsakem obroku in ne preveč naenkrat ter ob tem piti zadostne količine čiste vode, vsaj 2-3 litre na dan. Kontrolirajte barvo urina; ta mora biti svetel, ne temno rumen!

Vendar vlaknine niso vse. Ajda je tudi zaklad rutina, najpomembnejšega flavonoida, ki odločno ščiti žile; preprečuje poroznost žil in krvavitve, utrjuje kapilare in varuje pred kapjo. Skupaj z minerali v ajdi rutin krepi vezivna tkiva, tudi ob hemoroidih. Nujna sta tudi vitamina E in C. Vitamin E zagotavlja večjo prožnost, vitamin C pa zagotavlja boljše celjenje in hkrati čvrstost žil. Vitamin K pomaga pri strjevanju krvi ob krvavitvah iz hemoroidov. Dobimo ga v križnicah: repnih listih, ohrovtu, brstičnem ohrovtu, špinači, brokoliju in zelenem čaju. Koristijo tudi čebula in agrumi, saj imajo poleg vlaknin tudi flavonoide in cink, ki pomaga pri celjenju ran. Jemati ga moramo skupaj z bakrom, zato pa moramo uživati še suhe slive in drugo suho sadje. Pomaga tudi magnezij, ker zadržuje vodo v črevesju, zato je blato mehkejše in iztrebljanje lažje.

Zunanje blaženje vnetih hemoroidov

Ljudsko zdravilstvo predlaga za zdravljenje zlate žile tudi trpotec, zlasti ozkolistni. Ta ima iridoidne glikozide, med njimi avkubin, ki ima antiseptični učinek in preprečuje okužbe pri krvavečih hemoroidih.

Za zunanje blaženje hemoroidov si pomagamo z mokro in toplo vrečko s pravim čajem; toplota olajša bolečine, čreslovine v čaju pa blažijo oteklino in spodbujajo strjevanje krvi. To ponovimo večkrat na dan. Enako ravnamo z medenim obkladkom ali pa z vročim obkladkom iz nastrganega krompirja, ki pomirja vnetje in bolečine. Podobno deluje vroč obkladek iz bezgovih jagod; manjšo količino jagod zmeljemo in zmešamo s toplo vodo v kašasto zmes; to zavijemo v gazo in položimo na hemoroide. Priporočajo tudi mazilo iz lobodike in šentjanževke, ali mazilo iz amamelisa (virginski nepozebnik); vse te rastline imajo veliko taninov, ki spodbujajo krčenje ven in s tem pretok krvi.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645.

MARIJA MERLJAK