Hitro, tekoče, dovršeno
Že sedmo leto zapored so se najboljši svetovni kajakaši na divjih vodah iz 24 različnih držav srečali v avstrijskem Ötztalu, kjer so se potegovali za naslov svetovnega prvaka v ekstremnem kajakaštvu.
Tekmovanje poteka v neposredni bližini kraja Ötz, v kanjonu na brzicah Wellerbrückea, ki jih samo v ta namen odprejo za čas tekmovanja, sicer je tam vsakršna plovba strogo prepovedana. Sickline je sopomenka za dovršeno, zelo tekočo in hitro vožnjo po zelo zahtevnih brzicah, kar Wellerbrucke vsekakor so. Če bi vzeli za primerjavo kakšen drug šport, bi lahko rekli, da ima ta odsek Ötztaler Acha med kajakaši takšen sloves, kot severna stena Eigerja pri plezalcih. Morebitne napake pri veslanju imajo lahko zelo hude posledice. Že imena različnih brzic, kot so “morilec prvakov” ali “TNT katarakt”, upravičujejo svoj sloves. Nekateri tekmovalci so preveslali že veliko zahtevnejše reke na svetu, a so to mogoče storili enkrat v življenju ne ozirajoč se na čas, ki pa je tukaj za zmago ključen. Ravno takšno okolje je zato odlično za kronanje svetovnega prvaka.
Ekstremno, a varno
Čeprav so te znane brzice tehnično zahtevne in z več sifoni tudi zelo nevarne, je prav to tekmovanje verjetno najboljša možnost, da iz teh brzic prideš v enem kosu. Organizator namreč v največji možni meri poskrbi za varnost spusta in potek tekmovanja. Preko sedemdeset zelo izkušenih reševalcev bdi nad tem 280-metrskim odsekom v času uradnih treningov in tekmovanja. Lahko bi rekli, da je kljub nevarnosti reke možnost resne poškodbe ali utopitve skoraj ničelna. Tudi to tekmovalcem omogoča, da se osredotočijo le na nastop in svoje zmožnosti pripeljejo do skrajnosti.
Zaradi varnosti je omejen tudi ogled tekmovanja. Prostor, ki je na razpolago gledalcem, je zelo omejen in v prodajo dajo le šeststo vstopnic. Tako je marsikdo razočaran ostal pred vhodom in si tekmovanje ogledal na velikem ekranu. Tudi tehnično je izpeljava tekmovanja zelo zahtevna, in da lahko takšnemu dogodku zagotovijo predvajanje v živo - sicer izkušene snemalce - ves čas spremljajo reševalci. Pa tudi vsi ostali se tam gibljejo v rešilnih jopičih in s čeladami na glavi.
Akterji
Vsako leto se v finalu pojavi kakšno novo ime, so pa glavni akterji že nekaj let isti. V Ötzu se najdejo vrhunski kajakaši v slalomu, spustaši in znani ekstremni kajakaši. Lani je 25-letni Anglež Joe Morley presenetil kajakaško skupnost, ko je premagal na videz nepremagljivega trikratnega zaporednega zmagovalca Sama Suttna iz Nove Zelandije. Letos se je specialist slaloma vrnil kot branilec naslova in glavni favorit ter vzdržal pritisk.
“Tekoče in brez večjih napak sem veslal cel vikend, najboljša vožnja pa mi je uspela prav v finalu. Bil sem malo zaskrbljen, saj je Gerd Serrasolses v kvalifikacijah in četrtfinalu postavil res nor čas ter bil zelo hiter ves konec tedna. Zdi se mi zelo dobro, da sem zmagal dvakrat zapored. Sedaj moram zmagati vsaj še dvakrat in preseči Samov rekord,” je pojasnil Morley. Drugi je bil Novozelandec Mike Dawson, ki je sicer velikokrat tudi na Soči. Tudi na tretje mesto se je uvrstil “kivi”, Jamie Sutton, mlajši brat legende tega tekmovanja Sama Suttona. Kraljica Wellerbrucka pa je postala najboljša ekstremna kajakašica, Francozinja Nouira Newman, pred Novozelandko George Toni in Martino Wegman iz Nizozemske.
Slovenci smo imeli med nastopajočimi le enega predstavnika. Čeprav se je Matic Terčelj prebil skozi kvalifikacije, ga je tam izločil dobitnik bronaste kolajne z olimpijskih iger v Londonu in večkratni zmagovalec svetovnega pokala v slalomu Nemec Hannes Aigner. Se je pa na stopničke pred dvema letoma uvrstil Dejan Kralj.
V enem mesecu dva odmevna dogodka
V oktobru je v dolini Ötztal bolj kot ne turistično nizka sezona. Da številne kapacitete ne bi ostale nezapolnjene, so se tukajšnji turistični delavci že pred časom odločili, da bodo vlagali v dogodke, ki najbolj poosebljajo tukajšnjo ponudbo, naravne danosti in značilnosti krajev, torej tiste stvari, ki jih bodo morebitnim gostom ponujali preko celega leta. So med največjimi sponzorji dogodkov, ki potekajo v regiji in veliko vlagajo tudi v podobna tekmovanja in prireditve v tujini. Kljub temu da sta prvenstvo in disciplina ekstremnih kajakaških tekmovanj še dokaj mlada, je dogodek organiziran na vrhunski ravni, ki se je ne bi branil marsikateri mnogo popularnejši šport.
Zanimanje nacionalne televizije za predvajanje tekmovanja v živo in preko osemdeset akreditiranih novinarjev kažejo na hitro rastoč interes in potencial še enega akcijskega športa, ki je med mladimi vse popularnejši.
Konec meseca pa se v Söldnu pripravlja največji tamkajšnji športni dogodek leta, otvoritev svetovnega pokala v alpskem smučanju na ledeniku Rettenbach. Dobra dva tedna pred tekmovanjem na progah trenira že veliko reprezentanc, turisti pa se nemoteno mešajo z največjimi zvezdami smučanja in zelo dostopna reprezentanca Združenih držav Amerike jim je skoraj vedno na razpolago za avtograme ali fotografiranje. Sicer tribune in objekti še niso postavljeni in organizatorje skrbi veliko pomanjkanje snega, a bo zagotovo zadnji vikend v oktobru vse nared za spektakularen uvod v sezono svetovnega pokala.
Ne da se tudi mimo vzpostavljanja vzporednic z našim prostorom. Čeprav sta reki Ötztaler Ache in Inn s svojimi pritoki za kajakaštvo zelo zanimivi, sta za turistično izrabo neprimerljivi s Sočo, enako pa velja tudi za druge naravne danosti. Pri tem se velja zamisliti: če imamo vse zunanje pogoje za donosno turistično dejavnost, kaj (kdo?) je torej tisto, zaradi česar (koga) se pri nas govori le o slabih sezonah, propadlih smučiščih in hotelih, medtem ko se turistični utrip čuti v celotni 60-kilometrski Ötztalški dolini?
ANDREJ HUMAR
