Hrana, ki brani pred kapjo
Današnja sobota je svetovni dan kapi. Ta je menda tretji najpogostejši vzrok smrti, zato se moramo zamisliti. V mojem otroštvu so odrasli modrovali, da je “mastno za moč”, da “kozarček razbija strdke” in ko so se napotili v gozd, so vzeli kruh, slanino in česen. Doma na mizi pa ni bilo veliko: mineštra, kos kruha in sveža voda.
O shujševalnih dietah niso govorili, fitnesov niso poznali; bolj so spodbujali, da “moraš jesti”. Da bi preprečili kapi, danes vsi tečejo. Gibanje je na koncu jezika zdravnikov, skupaj s prepovedmi, česa ne smemo jesti.
Seveda tudi sama opozarjam, kako je ob zdravi hrani nujno gibanje in veselje, toda to so imeli tudi nekoč. Gibali so se več kot mi, ki tečemo okrog bližnjih njiv ali na grič nad mestom. Gibanje so združili z delom na polju. Veselje je bilo vgrajeno v življenje in povezano z rituali, ki so bili enakomerno razporejeni čez leto. Prave veselice pa so prihranili za toplejše dni.
Pri kapeh je očitno nekaj narobe. Vsi se oklepajo zdrave prehrane. Toda vsakdo ima svojo zamisel o tem, kaj to pravzaprav je. Teorij na kupe!
Za nekoga je zdrava prehrana vegetarijanstvo, za še hujše ekstremiste veganstvo, za ostre nasprotnike obeh dober domač prašič, za nekoga je edino zveličavni recept “nič hrane dopoldne”, peti prisega, da je dobro v posteljo brez večerje. Sledijo ločevalci vseh vrst, od tistih, ki ne jedo krompirja, prek izganjalcev maščobe ali ogljikovih hidratov, celo mleka in mlečnih maščob.
Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev in Zdrava prehrana je prava odločitev.
Zdrava prehrana - pomembna vrednota
Vendar zdrava prehrana je, prvič, naravno pridelana, ter lokalna, sezonska in raznolika ter čim manj ali celo nič industrijsko predelana. Drugič, z njo moramo pridobiti vse snovi, ki jih telo potrebuje. Tretjič: vsestranska, živalska in rastlinska, kajti človek je že od pradavnine vsejed; že takrat je bil lovec in nabiralec. Procesi v celici sami se ves ta čas niso spremenili. Vanjo morajo vstopiti razgrajene snovi iz hrane, ki jih celica prepozna ter uporabi kot gradivo za razvoj in obnovo, kot gorivo za energijo in kot zaščito za normalno delovanje.
Ljudje so v preteklost izkustveno vedeli, da med hrano, ki so jo uživali, obstajajo jedi, ki pomagajo za točno določene bolezni. Kako to, da so v gozd skupaj s panceto in slanino odnesli še strok česna?! V starih bukvah sem našla veliko napotkov, kako si s hrano pomagati za preprečevanje določenih težav, tudi kapi.
Kaj moramo vedeti pri preprečevanju kapi?
V visoko razviti zahodni Evropi je v povprečju 200 kapi različnih oblik in nastanka na 100 tisoč prebivalcev, kar kapi uvršča med najpogostejše bolezni, ki povzročajo trajno invalidnost in smrt. In visok življenjski standard je med najhujšimi krivci za kapi, ker gre z roko v roki z uživanjem visoko industrijsko predelane in rafinirane hrane, življenjem v onesnaženih mestih, polnih stresa in ob sočasnih razvadah, kot so tobak, droge in alkohol. Tej trditvi poleg Evrope pritrjujejo tudi podatki iz Združenih držav Amerike, kjer je stanje še slabše kot na stari celini.
Po drugi strani so kapi zelo redke med prebivalci Koreje, Filipinov, Tajske, Japonske in Indonezije. Med preprostimi ljudmi kapi skoraj ni, ker uživajo tradicionalno zelo pikantno, lokalno pridelano ali ulovljeno hrano, zlasti ribe. Kogar kap prizadene, je ponavadi iz premožnejših slojev družbe, kjer si radi privoščijo zahodnjaški način življenja. Tajci uživajo pekoče feferone, ingver, kurkumo, klinčke in druge ostre začimbe večkrat na dan in med njimi krvnih strdkov skorajda ni.
Kap torej ni nekaj neizogibnega, marveč jo z ustrezno prehrano lahko preprečimo. Že v Evropi je znano, da je najbolj primerna mediteranska prehrana in tudi francoska, pri kateri je predvsem dodana kultura pitja vina.
Mediteranska prehrana ima nekaj temeljnih značilnosti: ribe, bogate z omega 3 maščobnimi kislinami, oljčno olje in oljke, obilico zelenjave s karotenoidnimi snovmi, vitamini in minerali, papriko, pekoče feferone, čebulo, drobnjak in česen, zelišča, jagodičje in vino.
Zakaj to pomaga?
Plave ribe z omega 3 maščobnimi kislinami spremenijo obliko trombocitov, da se ti ne morejo sprijemati in tvoriti strdkov. Znižujejo raven tromboksana, ki ob asistenci njim lastnega encima ciklooksigenaze nastaja v trombocitih iz arahidonske kisline, povzroča vnetja in zlepljenje krvnih ploščic.
Podobno kot omega 3 tromboksan znižujejo ingver, česen, kumina, kurkuma in klinčki, ki so celo močnejši kot sintetični aspirin; ta ima sicer tudi stranske učinke in lahko neljube posledice. Prav tako omega 3 znižujejo raven fibrinogena, to je beljakovine, ki je osnova strdkov.
Česen tudi pospešuje raztapljanje strdkov in zmanjšuje viskoznost krvi. Vsi vemo, da ga je treba uživati ob mastni hrani, ker onemogoča škodljive koagulacijske procese, ki nastajajo ob mastni hrani. Dobra kombinacija je feta sir, oljčno olje in strt česen (ne sekljan!). To je znamenito grško zdravilo zoper srčno žilne bolezni in strdke. Krečani priporočajo vsaj tri stroke strtega česna na dan. Rusi pa prisegajo na strt česen, zalit z vodko, da ga prekrije. V tem ga namakajo nekaj dni in spijejo. Česen lahko s pridom uporabimo za kuhanje in pečenje, saj toplotna obdelava učinkovin ne uniči, marveč še okrepi. Pravi anti-trombotični učinek ima sestavina česna ahoen, ki se sprosti, če česen stremo; tedaj pridobimo več alicina, ki se z encimi spremenil v ahoen.
Česen v solati ima svojo funkcijo in pomen. Pravzaprav bi morali reči drugače: kis na solati še pospeši nastajanje ahoena iz strtega česna. Poleg česna in kisa bi morali uporabiti tudi oljčno olje. To vsebuje veliko oleinske kisline, ki zavira že omenjeno škodljivo nastajanje tromboksana, po drugi strani pa nima arahidonske kisline, ki bi povzročala vnetja in aterosklerozo.
Pekoče in sveže
Poleg pekočih začimb, feferonov in podobno, ki imajo eterična olja z močnim antikoagulacijskim delovanjem, moramo uživati še zelenjavo, ki ima karotenoidne snovi: korenje, paradižnik, papriko, blitvo, sladki krompir, buče in melone ...
V krvi moramo imeti dovolj betakarotena kot predstopnje vitamina A, da preprečimo oksidacijo holesterola in posledično strdke. Vitamin A pomaga tudi blažiti posledice kapi. Zelenjava z vitaminom C in vlakninami krepi razgrajevanje strdkov, folna kislina znižuje homocistein, ki v prevelikih količinah kvari stene krvnih žil. Za njegovo razgraditev potrebujemo še B6 in B12, zato moramo uživati tudi meso in živalske izdelke. Vitamin E zmanjšuje vnetne procese in angino pektoris, prepreči nastanek strdkov in skupaj z vitaminom C učinkovito tudi možganske in srčne kapi.
V zelenjavi in krompirju ter v bananah in pomarančah je kalij, ki skrbi za srce, ohranja prožnost žilnih sten in varuje pred poškodbami visokega tlaka. Omenimo še grozdne pečke, ki so močni antioksidanti s flavonoidi ter z vitaminoma C in E in delujejo tako na vodotopne dele celic kot na v maščobah topne snovi. Varujejo zlasti kapilare možganov in oči. Pomembna je zaščitna vloga vina na eni strani in olja grozdnih pečk na drugi.
Končajmo s preprosto ugotovitvijo: izpuščeni zajtrk kar za trikrat poveča možnost kapi.
