Hrana za čvrsto telo
Hrana mora nuditi celicam gradivo, gorivo in zaščito. Toda hrana mora potovati skozi različne postopke predelave, od prebave, prek absorbcije v kri do celic. Šele tu se začnejo procesi prenove.
Krompir skuhamo v oblicah, ga prerežemo čez pol, pokapamo z oljčnim oljem in rožmarinom ter popečemo v pečici, da dobi lepo rjavo barvo. Medtem narežemo rdečo čebulo na rezine in jo skupaj s slanino prepražimo na oljčnem olju. Odstranimo slanino in čebulo in v preostali maščobi na hitro prepražimo jetrca, največ po tri minute na vsaki strani. Na krožniku aranžiramo pečen krompir s slanino, jetrci in čebulo. Prelijemo s sokom, v katerem smo pražili jetrca ter po želji dodamo še rezino kuhanega jajca ter omako iz čebule ali paradižnika. Potresemo z nasekljanim peteršiljem in naribanim parmezanom.
Pri zdravem človeku najprej opazimo mišice. Imamo približno 600 mišic, ki pomenijo okrog 40 odstotkov telesne mase. Do 30 odstotkov mišične mase je iz beljakovin. Da lahko delamo, potrebujemo tudi energijo iz ogljikovih hidratov in maščob. Pomembno funkcijo ima mioglobin, ki skrbi za ustrezno količino kisika v mišicah. Glukoza kot energija pride do celic le takrat, ko uživamo dovolj jedi s kromom in nam trebušna slinavka sprošča ustrezne količine inzulina.
Temeljno gradivo za lepo telo so beljakovine
Mišice črpajo velike količine aminokislin, ki so gradniki beljakovin, iz krvi. Če se zniža sladkor v krvi, potem živčne in možganske celice nimajo dovolj goriva in jetra iz mišičnih zalog pretvorijo glukoplastične aminokisline v glukozo. Mišice preprosto oslabijo. To se zgodi, če uživamo premalo beljakovin ali imamo nepopolno prebavo beljakovin v želodcu.
Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje.
Temeljno gradivo za lepo telo so beljakovine, ki se morajo razgraditi na aminokisline. Iz njih telo sestavi svoje lastne beljakovine in mišično maso. V povprečju potrebuje odrasel človek do 2 grama beljakovin na kilogram telesne teže, športniki še več. Vendar ni pomembna samo količina, temveč tudi kakovost beljakovin. Iz 100 gramov živalskih beljakovin telo pridobi 60 gramov svojih lastnih beljakovin, iz beljakovin rastlinskega izvora pa komaj 45 gramov svojih beljakovin. Temu pravimo biološka vrednost beljakovin. Človeško telo beljakovin ne more narediti iz nebeljakovinskih sestavin hrane, zato moramo nujno uživati beljakovine. Če zmanjšujemo vnos beljakovin, nam počasi usihajo mišice.
Nikoli ne zgrešimo, če uživamo mešano živalske in rastlinske beljakovine, na primer: mleko in ovsene kosmiče, polento in mleko, jajca in krompir, ribe in krompir, sirotko in sojo, meso in zelje ... Za čim boljši izkoristek beljakovin potrebujemo dovolj želodčne kisline, zanjo pa dovolj vitamina B6 in mineral cink.
Vitamin B2 je pretvornik v energijo
Pri oslabelosti mišic nam vedno primanjkuje vitamina B2, ki pomaga pri pretvorbi ogljikovih hidratov in maščob v energijo. To se rado zgodi, če uživamo premalo mlečnih izdelkov in preveč sladkarij. Podobno je pri uživanju nekaterih zdravil in celo kontracepcijskih tablet, ki ovirajo prehod vitamina B2 v kri. Veliko vitamina B2 je v mleku, jogurtu, sirih, jajcih, jetrih, kaviarju, skušah, grahu in zelju. Motnje pri delovanju mišic so pogoste pri slabokrvnosti in pomanjkanju železa. Od železa je odvisno, ali bomo imeli žametno in napeto kožo in polne ustnice. Največ železa je v mesu, jetrih in ribah, vendar naše telo lahko sprejme železo le, če ima na voljo dovolj bakra in vitamina C. Baker je v telečjih in svinjskih jetrih, sončničnih semenih, grahu, soji, arašidih in kakavu. Če pijemo obilo kakava in limonade, bomo vedno pri močeh! Od mineralov so pomembni še: mangan, silicij in kalij ter vitamin D.
Kalij je v bananah, suhem sadju, čokoladi, krompirju, sezamu, paradižniku, špinači, redkvici, fižolu, leči in orehih. Silicij krepi in napenja vezivno tkivo mišic in pomaga pri okvarah medvretenčnih ploščic in slabih vezeh, saj sodeluje pri tvorbi kolagenskih vlaken. Silicij je v rdeči pesi, zeleni, hrenu, špargljih, topinanburju, ječmenu, ovsu in prosu. Mangan izboljšuje kostno in vezivno maso. Dobimo ga v peteršilju, korenju, lešnikih, kokosovi moki, mandljih, indijskih oreščkih, soji in čaju.
Tudi maščobe so za lepoto
Naj se sliši še tako čudno, tudi ustrezne maščobe so zdravilo za lepoto. Esencialne maščobne kisline so osnova za elastičnost celičnih sten. Mišice so bolj prožne in prenesejo večje obremenitve in temperaturne razlike. V maščobah se topijo štirje vitamini: A, D, E in K. Če spomladi začenjamo stroge diete, potem nimamo dovolj teh vitaminov, mineralov in beljakovin. Rezultat je mlahava in uvela koža. Rešitev je: uravnotežimo prehrano!
Ženske se običajno ne zavedajo, da enostransko hujšanje vedno povzroči celulit. Podkožje je iz maščobnih celic, ki imajo sposobnost nabrekanja in povečajo velikost tudi do 100-krat. Pri nepravilnem hujšanju se celulit pojavi zaradi prevelikega odlaganja odpadnih snovi v maščobnih celicah. Te otrdijo in se združijo v kepice ... Pomaga uživanje več balastnih snovi, več esencialnih maščobnih kislin, jedi s kalijem, silicijem, manganom ter vitamin C in beljakovine.
S krompirjem nad gube
V predelu okrog prsi je koža zelo tanka in v podkožju ni varovalne maščobne plasti, zato se gubice rade hitro pojavijo. Da jih ne bo, moramo uživati jedi, bogate z minerali silicij, cink in selen. Zaužiti moramo tudi veliko karotenoidnih snovi, ker so prek vitamina A zaščita pred sončnimi žarki, ter vitamina E, ki varuje pred prostimi radikali. Staro domače “zdravilo” je narezan krompir, položen na gube. Na vratu je koža še zahtevnejša, kakor okrog oči in na hrbtiščih rok. Tu ni niti znojnic in lojnic, ki bi izločale maščobo in tekočino. Že pred desetletji so ženske “preganjale” gubice na vratu z oblogami s smetano ter z oljem pšeničnih kalčkov in rumenjakom. Znana je tudi obloga s kumaricami. Za lepe in čvrste prsi najnovejše raziskave priporočajo redno uživanje naravnega vitamina E, ki ga je največ v olju pšeničnih kalčkov. Najdemo ga tudi v sončničnih semenih, lešnikih, mandljih in avokadu.
