Hrano je treba kapirati, ne kopirati
Po lanskem uspešnem prvem mednarodnem sejmu kulinaričnih knjig, ki so ga organizirali v Volčjem Gradu, letos pripravljajo njegovo ponovitev. Ta bo še bogatejši, za začetek pa so pripravili pogovorni večer o kulinarični tradiciji Krasa.
“Na lanski prvi KulinArtfest, mednarodni sejem kulinaričnih knjig, ki smo ga organizirali konec maja, smo v Volčji Grad privabili več kot 500 obiskovalcev. Ker je bilo za vsakogar nekaj: od druženja s knjigami, okroglih miz in klepetov z avtorji in založniki, prodajne razstave knjig več kot 30 založb iz Slovenije in sosednjih držav, do demonstracijskega kuhanja ter kuharskih delavnic za otroke in odrasle, smo dobili potrditev, da Slovenija tak sejem rabi,” pravi Martina Kafol, odgovorna urednica Založbe tržaškega tiska (ZTT), ki je soorganizirala dogodek. “Ker je bil uspešen tudi naš skupni nastop knjig istega žanra na novembrskem ljubljanskem knjižnem sejmu, lahko že napovem: letošnji drugi KulinArtfest bo ponovno v Volčjem Gradu, tokrat 18. julija.”
Za uvod v sejemske aktivnosti so v komenski enoti Kosovelove knjižnice prejšnji petek organizirali pogovorni večer na temo kulinarične tradicije Krasa. Kafolova, ki je pogovor vodila, je v goste povabila Janeza Bogataja in Romano Marinšek Logar. Slednja je biologinja, ki na biotehniški fakulteti poučuje med drugim tudi mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo. Prisotnim je prikazala recept s tropinsko repo, kot se ga je naučila od volčjegrajske sovaščanke Mare Štolfa, ter s pomočjo fotografij razložila koristi procesa kisanja repe v tropinah. Ob tem je tudi spekla posebno volčjegrajsko pogačo s panceto. “Na ljubljanskem sejmu so obe jedi, ki smo ju demonstrirali, tako rekoč razgrabili. Razmišljamo, da bi ju širše promovirali, očitno sta zanimivi tudi kot izziv za mlade podjetnike,” je komentirala.
Z njo soglaša Bogataj, ki je kot etnolog in upokojeni univerzitetni profesor tudi plodovit pisec kulinarične literature. “Svetovna turistična organizacija je že pred leti ugotovila, da sodobnega turista na pot v tuje kraje zvabijo zlasti tamkajšnja kulturna in naravna dediščina ter kulinarika. Hrana, s katero se mu bomo predstavili in pustili dober vtis, mora tako biti z lokalnim oziroma regionalnim pečatom, sezonska ter trajnostno pridelana, predelna in postrežena,” je poudaril. Po njegovem je Slovenija s svojimi 24 gastronomskimi regijami izjemen evropski kulinarični mozaik, katerega vrednosti se še premalo zavedamo. “Naš cilj mora biti vzpostavitev razpoznavne regionalne prehranske podobe Slovenije, ne pa da si izmišljamo neke inovacije. Hrana je sicer del kulturne dediščine in ta se je vedno spreminjala, vendar naši predniki jedi od drugod pri tem niso kopirali, temveč kapirali. Prilagodili so jih sebi, svojim gospodarskim možnostim in danostim okolja, in iz tega so nastale specifične jedi. Za joto je znano, da je k nam prišla iz Karnije. Danes pri nas obstajajo njene tri različiče, poleg kraške oziroma kraško-tržaške še vipavska in istrska jota,” je povzel svoje ugotovitve.
Pod okriljem sejma bodo predstavili tudi novo knjižno zbirko KulinArt. V navezi ZTT in Kosovelove knjižnice bo letos prva natisnjena kuharska knjiga Tončke Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela. Za vse, ki pa težko pričakujejo sejem in spremljajoče dejavnosti, je med 10. aprilom in 10. majem pri izbranih ponudnikih na voljo mesec špargljev na Krasu. Letos je njegova rdeča nit varčna kuhinja, ki je jedi prevzela iz časov izpred sto let, ko je na Krasu rohnela prva svetovna vojna.
BOGDAN MACAROL
