Idejne zasaditve visokih gred

Ker je v visoki gredi navadno precej manj prostora kot na gredicah in s tem seveda tudi manj možnosti za kombinacije, je za številne izdelava premišljenega zasaditvenega načrta precejšen izziv. Poglejmo si nekaj idej oziroma predlaganih rešitev.

Prednosti in slabosti visokih gred

Visoka greda ima vsekakor več prednosti kot slabosti in prav zato postaja vse bolj priljubljena v mestu in ponekod tudi na podeželju. Na visoki gredi vrtnarimo hitreje, ker je zemlja prej primerna za delo kot na zelenjavnem vrtu. Začnemo lahko že zelo zgodaj, včasih celo že takrat, ko je vrt še pod snegom. Na visoke grede tudi lahko postavimo vrtne loke in tako zaščitimo pridelek z belo vrtno tkanino. Tla so bolje prepustna za vodo, zemlja bolj zračna in vse to zelo pozitivno deluje na rast in razvoj rastlin.

Najlažje in najbolj pregledno je, če tudi na visoko gredo sejemo v vrstice. A pozor! Čeprav je manj prostora, je tudi na visoki gredi treba vedno upoštevati priporočene sadilne razdalje.

Vrtna greda je odlična rešitev tudi za vse, ki želijo ali so prisiljeni v vrtnarjenje brez sklanjanja. Poleg tega je tudi precej manj “umazana”. Prednost vrtnarjenja v visoki gredi je tudi varnost pridelka; tega je veliko lažje zavarovati pred polži, voluharji, čebulno muho, srnami in drugo divjadjo. Na visoko gredo preprosto postavimo bakreni trak in s tem onemogočimo polžem dostop do vrtnin. Pred voluharji okusne rastline zaščitimo tako, da na dnu visoke grede postavimo mrežo, ki škodljivcu prepreči vstop v notranjost. Z loki in insektno mrežo pa zelenjavno zaščitimo tudi pred številnimi škodljivci, med njimi pred čebulno ali česnovo muho.

Ima pa seveda visoka greda tudi nekaj pomanjkljivosti, sploh če jo delamo “na horuk” in ob tem ne razmišljamo o rezultatih na dolgi rok. Pogosto je ogrodje za visoko gredo leseno, a vsi vemo, da klasične vrste lesa ne zdržijo dolgo. Tako je ključno, da pri izbiri ogrodja ne “šparamo”, ampak vedno izberemo material, ki je čim bolj trajen. Zelo cenjene so visoke grede iz macesna in hrasta, na slovenskih vrtovih pa sem opazil tudi visoke grede iz kamna in opeke. Takšna visoka greda je nekoliko bolj zahtevna za postavitev, je pa trajna, in to zagotovo veliko šteje. Zelo lepo se poda tudi na tipsko urejeno teraso ali manjši predvrt.

Pogosto je ogrodje za visoko gredo leseno, a vsi vemo, da klasične vrste lesa ne zdržijo dolgo. Tako je ključno, da pri izbiri ogrodja ne “šparamo”, ampak vedno izberemo material, ki je čim bolj trajen.

Manjši izziv pri visokih gredah je tudi, da jih je treba poleti izdatno zalivati. Visoko gredo, ki je dimenzije en kvadratni meter, je tako treba v vročih dneh zalivati s kar deset do 15 litri vode. Pri tem nam lahko pomagajo dodatki, ki jih mešamo z zemljo in dodajamo pred setvami in sajenjem vrtnin. Za manjšo uporabo vode je zelo priporočljiva uporaba zastirke. Naravna rešitev pa je setev in sajenje vrtnin v mešanih posevkih. Pri tem kombiniramo hitro in počasi rastoče rastline in tako oponašamo razmere v naravi.

Spomladanske setve na visoki gredi

Najbolj priljubljene kombinacije zasaditev na visokih gredah v urbanem vrtu so hitro rastoče vrtnine, ki jih lahko uporabimo v domači kuhinji in tudi na kakšni domači piknik zabavi. Ker je prostora za zasaditev praviloma manj kot na vrtu, je še toliko bolj treba premisliti, kam bomo kaj sadili in sejali. Vedno pazimo, da ob robove visoke grede sadimo nižje vrtnine in na sredino višje zelenjadnice.

Ena od osnovnih kandidatk je zagotovo spomladanska solata. To bomo z visoke grede skoraj zagotovo lahko pobirali hitreje kot z vrta. Zemlja v visoki gredi je namreč toplejša, rast pa lahko še pospešimo,

če sadike pokrijemo z belo vrtno tkanino, ki jo napnemo čez na ogrodje visoke grede pritrjene loke. Za zgodnji pridelek na prostem sejemo in sadimo marca, ko so zunanje temperature nad pet stopinj Celzija. V vmesni prostor med solato je priporočljivo sejati redkvico, lahko pa tudi druge vrtnine. Poleg solate na piknikih zelo radi uporabljamo mlado čebulo, zato nanjo vsekakor ne smemo pozabiti. Da vmesni prostor ne bo ostal prazen, jo lahko kombiniramo s korenčkom. Če imate radi rdečo peso, jo lahko zasadite tako s čebulo kot tudi s česnom. Jo je pa priporočljivo sejati tudi zato, ker njeni listi pokrijejo zemljo in je gredo tako treba nekoliko manj pogosto zalivati.

Pa ste vedeli, da lahko v zadnjih letih na visoko gredo sadimo tudi sadike rdeče pese in si tako zagotovimo še hitrejši pridelek? Dobra soseda sta tudi por in korenček. Da je setev korenčka enakomerna, si je za sejanje v visoke grede priporočljivo priskrbeti seme na traku. Če vam to ni blizu, pa priporočam, da korenček skupaj z redkvico sejete v aprilu, saj boste tako lažje vedeli, kje pričakovati korenček. V visoki gredi zelo hitro raste tudi nadzemna kolerabica, ki zahteva nekoliko več prostora. Sadimo jo dovolj narazen, da v rasti ne zavira drugih vrtnin. Drugače pa so visoke grede res idealne za vzgojo večine spomladanskih sort solat, motovilca, pa tudi špinače, blitve, azijske listne zelenjave in radiča za rezanje, kot je na primer tržaški solatnik.

Nekaj idej za zasaditev skozi leto

Maj je čas, ko na visokih gredah pridejo na vrsto tudi plodovke. Priporočam vam, da sadite nizke sorte paradižnika, saj so te bolj grmičaste rasti in jim ni treba odstranjevati zalistnikov. Če boste sadili tudi papriko, se morate zavedati, da bo treba visoko gredo še bolj močno zalivati. V tem primeru je še toliko bolj pomembno, da v spomladanskem času zemlji ne pozabite dodati zelenih kosmičev, ki zadržujejo vodo in so zelo uporabni tudi pri sajenju vrtnin v večje posode na terasah.

V visokih gredah se zelo dobro obnese jo tudi zelišča, jagode in nizke sorte jagodičja. Otroci so še posebno navdušeni nad nizkimi sortami malin in robid. Po spravilu spomladanske solate je junija priporočljivo sejati korenček, ki ga lahko kombiniramo s porom. Tam, kjer je prej rasla solata, nikoli ne sadimo endivije in radiča, ker so te vrtnine v sorodstvu.

V primeru, da je na visoki gredi paradižnik, pa boste naslednjič sejali konec poletja ali v zgodnji jeseni. Že v avgustu lahko sejemo motovilec, saj motovilec in solata nista v sorodu. Septembra lahko sadimo tudi blitvo iz sadik, sejemo špinačo, prezimne sorte solate, rukolo, redkvico. Pri kolobarjenju pazimo na to, da si rastline sledijo po različnih užitnih delih. Za pravilno kolobarjenje se šteje vrtnina, ki na visoki gredi raste dalj časa.

Visoka greda se bo med letom nekoliko posedla, jo pa lahko ob koncu zime pokrijemo s steklom ali drugim prekrivnim materialom in jo tako spremenimo v toplo gredo. V tem primeru lahko že konec februarja sejemo solato, kolerabico, cvetačo, brokoli in zgodnje zelje. Februarja lahko sejemo tudi čebulo za sadike.

Zemljo menjamo vsaki dve leti

Kako pogosto menjamo zemljo in kako polnimo plasti v visoki gredi? Čeprav skrbimo za kolobarjenje, je priporočljivo, da zemljo na visoki gredi menjamo vsaki dve leti. V urbanih predelih je najbolje uporabiti substrat, ki ga kupimo v vrtnarijah ali vrtnih centrih. Pri izbiri zemlje je bolje poslušati vrtnarja kot pa varčevati in kupiti najcenejši substrat.

So pa druga polnila za visoko gredo precej lahko dostopna v naravi. Naberete jih lahko na popoldanskih sprehodih ali pa povprašate lastnike zaraščenih področij, ali vam dovolijo očistiti teren in v zameno uporabiti material za polnitev visoke grede. V obdobju hitre rasti je priporočljivo tudi redno dodajati organsko gnojilo, ki bo našim vrtninam zagotavljalo potrebna hranila za zdravo rast.

Davor Špehar, Zeleni svetRevija Rože in Vrt

Redkvico lahko sejemo med solato.