“Igralec ostane toliko časa živ, kolikor je v zavesti ljudi”

Da bi to slovesno, a vendarle nekoliko otožno priliko primerno obeležil, je Barišič nagrado sprejel na simbolen način - v krilu in visokih petah, preoblečen v gospo Smith, njegov najbolj prepoznaven in priljubljen lik iz predstave Plešasta pevka. “Vesel sem bil, da sem naredil, kar mi je prišlo na misel. Nima smisla, da bi stal tam v kravati in kot kup nesreče,” pravi igralec.

Ta teden pa je v kinematografe prišel tudi film Srečen za umret, v katerem Barišič igra eno od glavnih vlog. Razmišljanje o minljivosti človekovega bivanja je bilo tako za priljubljenega igralca v teh dneh skoraj neizbežno, kar pa ni skalilo njegove vedrine in pripravljenosti na šalo. “Zato pravim, da bi morali ob taki priliki človeku dati tudi nekaj denarja, da se pripravi. Treba je kupiti parcelo za grob in žaro ... Gre za proceduro. Danes pa sploh. Slava in priznanje, to je vse lepo in prav, ampak danes vsak stečajni upravitelj, ki dela nekaj mesecev, dobi par sto tisoč evrov. Ti pa celo življenje pustiš nekje, in potem ti dajo list papirja in skulpturo. Kaj imaš od tega?” je hudomušno razglabljal nagrajenec, ko smo ga obiskali v Novi Gorici.

> Bi o svoji karieri raje premišljevali na Havajih?

“Ne mislim premišljevati o tem. Ozrl sem se in pogledal, kakšno zgodbo sem napisal. Prepričan sem, da se tako priznanje vsakega na neki način dotakne. Pomeni, da je veliko je že minilo, večino poti je že prehodil, ostane mu še zadnji del. To so dejstva, ki jim ne moremo ubežati. Seveda pa bi šel takoj na potovanje, če bi dobil denar.”