Iz hribov prek “bolhe” do košarkarskih uspešnic

Leto 1998 je Walterju Jeklinu, doma iz Postaje pri Mostu na Soči, prineslo prelomnico v življenju. Ko je takrat namesto zanesljive plače v nemških markah izbral zlote v še vedno postsocialistično turobni Poljski, je nevede sprejel ključno življenjsko odločitev. “Intuicija pač,” se smeji Jeklin, ki je kot prvi službeni avto pri njegovem prvem poljskem klubu AZS Torun dobil popularno “bolho” oziroma P 126, kot se je uradno imenoval tudi našim krajem znan avtomobilski malček.

S Poljsko je potlej s prekinitvami ostal povezan skoraj dve desetletji - kot košarkar, direktor, bil je ataše slovenske izbrane vrste na evropskem prvenstvu leta 2007 na Poljskem, kjer se je uveljavil tudi kot poslovnež in zastopnik domžalskega Heliosa. Sam pa opozori še na drugo prelomnico: “S 16 leti sem odšel v Ljubljano, s to mojo tolminsko govorico. Po treh mesecih bi pobegnil domov. Saj potem tudi sem. Ampak ko sem dobil drugo priložnost in me je včasih spreletela misel, da bi moral nazaj med te moje hribe in grme, sem vedel, da moram vztrajati. In sem zgrizel. Vrnil sem se po 30 letih,” se v pripoved vživi Jeklin, ki je v Kopru lani jeseni prevzel mesto direktorja novega koprskega prvoligaša Sixt Primorske. Njegova naloga je podobna kot na Poljskem: z organsko rastjo in delom z mladimi klub popeljati pod slovenski vrh.