Iz zemlje, ki je polomila plug, je zrasel nežni laški smilj
Nasadom sivke je Gregor Renčelj iz Povirja pred dvema letoma dodal 25.000 sadik laškega smilja in postal bržkone največji pridelovalec te dišavnice pri nas. Iz cvetov pridobiva eterična olja, ta pa uporabi v kozmetiki. Pri delu mu pomaga družina. Pravi, da je le tako, z nadzorom celotnega procesa od sadike do končnega izdelka, lahko uspešen na trgu.
Sivka se je na Krasu že kar udomačila, z večjim nasadom laškega smilja pa Gregor Renčelj orje ledino. Tudi dobesedno, saj je za nasaditev sadik pred dvema letoma preoral ogrado na gmajni pri Povirju. Nekdaj so jo sicer obdelovali njegovi predniki, a med delom sta se na kraški skali, skriti v zemlji, polomila kar dva pluga. Pred dvema letoma so tako Renčljevi posadili 25.000 sadik smilja, mediteranske trajnice z rumenimi cvetovi.
Treba je ujeti pravi čas med cvetenjem
Čeprav so njeni drobni cvetovi krhki, se je smilj izkazal za trdoživo rastlino, ki kljubuje razmeram na Krasu. “Smilj smo začeli preskušati že pred osmimi leti; približno tisoč sadik smo posadili skoraj istočasno kot sivko. Želeli smo videti, kako bo preživel pozimi na Krasu, saj je sredozemska rastlina. Sledile so hude zime, deževne, suhe in se je zelo dobro obnesel,” pravi o začetkih.
Za en liter eteričnega olja laškega smilja morajo nabrati in destilirati od 700 do 1000 kilogramov cvetov.
Prvo večjo žetev so opravili lani. “Smilj začne cveteti še pred pravo sivko. Ker še nismo vedeli, kako hitro se cvetovi odpirajo, smo bili lani nekaj dni prepozni in je že začel rjaveti. Letos te napake nismo ponovili, pobiranja in destilacije smo se lotili prej. Smo zelo zadovoljni. Čeprav sem že mislil, da bo zaradi slabega vremena vsa letina propadla, se je nato izboljšalo ravno v času, da smo ga uspeli pobrati,” opisuje Gregor Renčelj in dodaja, da se o gojenju, pridelavi in predelavi dišavnic največ nauči prav iz takšnih izkušenj.
Renčljevi so sami predelali kosilnico za žetev sivke in laškega smilja. (foto: Marica Uršič Zupan)
Laški smilj, ki mu pravijo tudi immortelle, velja za naravno sredstvo, ki preprečuje staranje in deluje regenerativno.
Tona cvetov za liter eteričnega olja
Za en liter eteričnega olja laškega smilja morajo nabrati in destilirati od 700 do 1000 kilogramov cvetov. Vse olje, ki ga pridelajo, uporabijo v kozmetiki, ki jo sami izdelujejo. “Kolikor vem, smo prvo slovensko podjetje, ki dela svojo kozmetiko iz svojega smilja. Letos smo razvili dva nova proizvoda, nočno kremo in serum proti staranju.” Laški smilj, ki mu pravijo tudi immortelle, velja za naravno sredstvo, ki preprečuje staranje in deluje regenerativno. “Imel sem predstavo, kakšni naj bi bili naši proizvodi. Ta dva sta tisto, kar iščem. Imamo ekološki certifikat in želim imeti nadzor od sadike, ki jo damo v zemljo, do končnega proizvoda, kakovostne kozmetike.”
Je bila pa letošnja sezona sivke - Renčljevi jo imajo več kot 35.000 grmov - bolj skromna. “Lani smo iz enega kotla prave sivke dobili 1,3 litra olja, letos le približno 700, 800 mililitrov. Je pa to olje kakovostno.”
Za parno destilacijo uporabljajo 800-litrski kotel, ki so ga kupili pred nekaj leti. In čeprav je kotel velik, je destilacija vse sivke in smilja, ki jo je treba opraviti v le nekaj tednih, naporno delo. Tudi zato Renčljevi razmišljajo o ureditvi še večje destilarne, kar pa bi terjalo večji denarni vložek. Da bi ga dobili, bi se morali povezati še z drugimi večjimi pridelovalci, tudi iz Italije, in se prijaviti na kak razpis, razmišlja Renčelj.
Sivki in smilju bi dodali še vrtnice
Svojo kozmetiko prodaja v nekaj manjših trgovinah po Sloveniji in hotelom. “Želimo se razširiti tudi v tujino. Že letos smo imeli ogromno gostov iz Italije. Bilo je prav neverjetno, ko jih je v dveh tednih prišlo kakih 2000. Očitno so si po nekaj mesecih doma želeli svobode in so jo našli pri nas,” pravi. In dodaja, da jih je tolikšen obisk presenetil, saj niso nič vložili v oglaševanje, vse se je zgodilo s spontanimi objavami na družbenih omrežjih.
Renčljevi zdaj obdelujejo sivko in laški smilj na približno štirih hektarjih površin. Delo ni lahko, saj je posest razdrobljena, njive na gmajni pa stisnjene med kraške zidove, kar terja veliko ročnega dela. Da si ga vendarle olajšajo, so sami poskrbeli za nekaj inovacij, ko so, na primer, predelali kosilnico tako, da z njo kosijo grme sivke in laškega smilja. Ali si zamislili traktorski priključek, ki jim olajša okopavanje in odstranjevanje plevela.
Svoje nasade pa želijo še razširiti, pravi Gregor Renčelj. “Načrtujemo posaditi vrtnico damaščanko. Ali pa rožmarin in ožepek, kot pravimo kraškemu šetraju, in iz njih delati izvlečke, eterična olja, iz teh pa fine proizvode.”
