Izšel je Dnevnik zadnje plovbe Jureta Šterka
“Upam le, da bo jambor zdržal,” je zadnji zapis v dnevniku Jureta Šterka. Datum: 1. januar 2009. Jambor je zdržal, jadrnica tudi. Čez dobre štiri mesece, ko sta na zapuščeni Šterkov Lunatic stopila častnik in mornar ladje Roger Reville, je bila notranjost kabine suha, pisala so bila na svojem mestu v lončku na mizi, tam je bil tudi dnevnik. Le Jureta Šterka ni bilo nikjer.
“Težko je reči, kaj se je pravzaprav zgodilo. Lahko rečem le, da so vse informacije, ki jih imam, zapisane v knjigi,” pravi Igor Šterk, znani režiser in Juretov sin, ki je očetu v spomin zdaj izdal njegov Dnevnik zadnje plovbe.
Tudi sam je veliko razmišljal o tem, kaj bi se utegnilo zgoditi njegovemu očetu. Jure Šterk je 1. januarja 2009 neprekinjeno jadral že 378. dan. Kot prvi (in najstarejši) človek v zgodovini je želel brez postanka objadrati svet z majhno jadrnico. Nekaj dni preden je izginil, je njegova jadrnica utrpela hudo poškodbo: odtrgala se je prednja prepona, jeklena vrv, ki drži vrh jambora in na katero je bilo pripeto prednje jadro.
Ker t. i. floka ni mogel več uporabljati, je iskal način, kako rešiti problem. Naredil je lestev, s katero naj bi se povzpel na vrh jambora. Njegov zadnji dnevniški zapis se nanaša prav na to ...
“Nekaj časa sem bil prepričan, da je oče padel z 12-metrskega jambora. Ni videti, da bi padel na jadrnico, saj na njej ni poškodb,” pripoveduje Igor Šterk. Že kmalu pa je podvomil v svojo teorijo. “Ko plezaš na vrh jambora, snameš jadra. Zapuščeni Lunatic pa je imel jadra razpeta, res minimalno, a vendarle. Na dan, ko se je zgodila nesreča, je bila vremenska napoved dobra, morje je bilo mirno, nobenega viharja ni bilo. Po navadi snameš jadra, če greš na vrh jambora, po drugi strani pa bi ob minimalnem vetru oče lahko splezal na jambor tudi ob razprtih jadrih. Odgovor pozna le Indijski ocean,”zavzdihne Igor Šterk.
V knjigi Jureta Šterka, ki jo je posthumno uredil njegov sin, so le goli dnevniški zapiski. Brez komentarja je dan za dnem opisano, kako je Jure Šterk štel milje in dneve, kdaj se bo iz Taurange na Novi Zelandiji, od koder je odplul, spet vrnil v Taurango na Novo Zelandijo. Natančno so zabeležene vsakdanje banalnosti, kot na primer, kaj je jedel za zajtrk, kosilo in večerjo (konzerve, konzerve ...), če je tisti dan telovadil ali morda lenaril (večinoma je telovadil). Svetovno dogajanje je spremljal prek radia, prek radijske zveze je tudi vzdrževal stik z obalnimi stražami, prijatelji in domačimi. Zapisane so sanje, zapisano je veselje ob preseženih mejnikih, zapisani so dvomi, če mu bo uspelo priti do cilja.
Vsakih šest ur je Šterk v posebno razpredelnico na vrhu dnevniške strani za tisti dan vpisal uro, baro, veter, pozicijo in opombe. Zadnji dan, 2. januarja 2009, je - kot se mu je zadnje čase pogosto dogajalo - malce zaspal. Zato je podatke namesto opolnoči vpisal ob eni uri zjutraj. Dnevnik in življenje Jureta Šterka sta se iztekla v rahlem severozahodniku in oblačnem vremenu ...
Igor Šterk je škatlo z nekaterimi očetovimi predmeti z jadrnice dobil v roke sredi maja 2009. V njej so bili dnevnik in nekaj fotografij s Šterkove plovbe od Slovenije do Nove Zelandije. Zadnjih fotografij z neprekinjene plovbe okrog sveta v škatli ni bilo, saj sta skupaj z Juretom izginila kamera in fotoaparat. (Je želel z vrha jambora posneti nekaj fotografij?) Nikoli tudi niso našli njegovih dokumentov in denarnice. Morda so bili le založeni kje v kotu jadrnice, saj jih na več kot leto dni dolgi plovbi Šterk ni potreboval.
Jadrnica Lunatic brez člana posadke še vedno pluje nekje po Indijskem oceanu. Igor Šterk je upal, da jo bo zaneslo proti obali in jo bo tako dobil nazaj, a se to ni zgodilo. Lunatic je najprej res neslo proti Avstraliji, nato pa je popolnoma spremenila smer in odplula na odprto morje ... “Poskušal sem najti možnost, da bi jo šli iskat, vendar so stroški ogromni, do pol milijona dolarjev,” pravi Igor Šterk. Ostaja mu le očetov dnevnik. “Ko sem urejal knjigo, sem pozabil na tragično dejstvo, da je oče izginil. Ob prebiranju dnevniških zapisov sem se skupaj z njim iskreno veselil, ko je objadral zloglasni Rt Horn, ko je preplul prvih 10.000 milj. Ladijski dnevnik je pisal kot knjigo, ki jo je nameraval izdati. Njegova razmišljanja, njegove sanje, vse je notri,” pravi režiser, ki filma na to temo menda ne namerava posneti.
Knjiga je najlepši poklon očetu, je prepričan Igor Šterk.
ALJA TASI
