Mario Batelić
Mario Batelić Foto: Nada Žgank

Jazz vabi na Cerkljansko

Sobota

Med 21. in 23. majem bo v Cerknem že 20. mednarodni festival Jazz Cerkno. Od tujih mojstrov jazza bo v petek nastopil denimo Marc Ribot, priznani ameriški kitarist in komponist, ki bo prav na prvi dan festivala dopolnil 61 let in je sodeloval že z imeni, kot so Tom Waits, Elvis Costello in John Zorn. Dan prej bo glavni oder zavzel domačin, trobentač Igor Matković, in predstavil svoj projekt Long Distance Journey, v katerem sodeluje s poljskim pianistom Marcinom Wasilewskim.

Letošnji program je sestavil pred nekaj meseci preminuli Boštjan Cvek, ki mu je jubilejni festival tudi posvečen. Cvek je organizaciji festivala Jazz Cerkno posvečal veliko časa in pripeljal številne vrhunske izvajalce. Veljal je za zanesenjaka, ki se je, po pripovedovanju tistih, ki so ga dobro poznali, pogosto pretirano razdajal. Na koncu ga je pokopala huda bolezen. A jazz je imel rad. Do konca.

Vse več obiskovalcev prihaja iz tujine

In ker bi si Boštjan tudi sam želel, da gre šov naprej, bo tudi šel. Glasba še živi in “ves ta jazz” prihaja v kulturno središče Cerkljanskega, kamor se je kultura naselila že po kapitulaciji Italije leta 1943, ko je Cerkljansko postalo politično in kulturno središče svobodnega ozemlja 9. korpusa.

Lani je v treh dneh Jazz Cerkno obiskalo približno 1200 obiskovalcev, kar je za tovrsten festival kar solidna številka, po podatkih organizatorjev pa število (in tudi zanimanje) iz leta v leto narašča, predvsem med tujci oziroma turisti. “Omeniti velja, da nas obišče veliko tujih promotorjev ali direktorjev priznanih evropskih festivalov in predstavnikov znanih založb, tako da je festival tudi odlična priložnost za domače glasbenike, da se z njimi povežejo in se dogovorijo za koncerte ali objave v tujini. Slovenskih zasedb je praviloma vsaj tretjina ali več, kar pomeni, da imamo vsak festivalski dan vsaj en nastop slovenske zasedbe. Vsi nastopi na festivalu so edini v Sloveniji, saj želimo tako dodatno privabiti poslušalstvo, kajti nekaterim glasbenikom lahko prisluhnejo le pri nas. Veliko delamo tudi na vrstnem redu nastopajočih in poslušalci lahko tako v enem večeru slišijo različne pristope v jazzovskem ustvarjanju - od minimalizma ali drobljenja strukture skladb do razposajenega free jazza. Tako spodbujamo in vzgajamo publiko, ki je, kot lahko spremljamo v Cerknem, zelo radovedna in zna prepoznati ter sprejeti njej doslej neznane glasbenike,” pojasnjuje član programskega odbora Mario Batelić.

Letošnji proračun je približno 100.000 evrov

Program Zavoda Jazz Cerkno, pod čigar okrilje sodita festivala Keltika, koncerti potekajo približno enkrat na mesec, in festival Jazz Cerkno, finančno podpira občina Cerkno z 20 odstotki vložka, lastna sredstva predstavljajo 35 odstotkov (prodane vstopnice, sponzorska sredstva in raznorazne kompenzacije), v največji meri pa proračun zavoda pokrije Ministrstvo za kulturo, ki prispeva 45 odstotkov. Letošnji proračun zgolj za festival Jazz Cerkno znaša približno 100.000 evrov, od tega 23.000 evrov v kompenzacijah. Za pridobitev sredstev ministrstva so bili dvakrat uspešni na triletnem in dvakrat na štiriletnem programskem razpisu za nevladne organizacije. Kljub na prvi pogled visoki številki je realizacija tovrstnega festivala zajeten zalogaj in bi organizatorji lažje dihali s kakšnim dodatnim sponzorjem, ki bi Jazz Cerkno podprl denarno in ne denimo v obliki že omenjenih kompenzacij.

Zakaj prav Cerkno?

In zakaj prav Cerkno, ki nima niti 2000 prebivalcev? Zakaj prav Cerkno ljubi jazz? V tujini je sicer resda praksa, da se v festivali jazza, improvizacije ali nove glasbe prirejajo v manjših krajih. Batelić odgovarja, da je na začetku potrebnega veliko entuziazma in trme, podpora lokalne skupnosti in oblasti pa pride z rezultati dela: “V kraju, kakršen je Cerkno, je za obiskovalce zaradi naravnih in drugih zanimivosti veliko priložnosti za krajše izlete ali obiske znamenitosti, kot je denimo partizanska bolnica Franja. Ob bogatem spremljevalnem programu jim lahko tako ponudimo celovito izkušnjo tudi čez dan, ko običajno ni koncertov. Gre pa tudi za prispevek k decentralizaciji kulture in k podobi kraja, saj je bogato glasbeno dogajanje pomembna dodana vrednost za celotno Cerkno.”

Slovenska jazz scena je v razcvetu

Za slovensko jazz sceno se zdi, glede na to, da niti prestolnica ne premore pravega celoletnega jazz kluba, da ni v najboljšem stanju. Batelič se s tem ne strinja in meni, da je slovenska jazz scena pravzaprav v razcvetu, saj obstajajo številni klubi in lokali ter koncertna prizorišča (omeni Klub Cankarjevega doma in klub na Metelkovi), ki redno prirejajo jazzovske cikle in koncerte: “Po številu festivalov v vsej Sloveniji pa smo, v primerjavi s kako državo podobne velikosti ali števila prebivalcev, najbrž tudi posebnost. Naši glasbeniki redno snemajo in igrajo z najvidnejšimi tujimi jazzerji, plošče objavljajo pri prestižnih tujih založbah, o njih pišejo v cenjenih jazzovskih publikacijah. Tudi po raznovrstnosti pristopov, od mainstreama prek eksperimentalne in improvizirane glasbe do mešanja z drugimi žanri, se lahko merimo z drugimi evropskimi državami, v primerjavi z nekdanjimi bratskimi republikami pa smo, po mojem mnenju, tako po številu glasbenikov, kot po njihovi kakovosti in odmevnosti, daleč najbolj jazzovsko razviti.”

Kaj pa mlajša populacija? Ta je velikokrat problematična, saj ji je manj mar za alternativo in za zahtevnejšo glasbo in raje posluša tisto, kar jim narekuje MTV in drugi trendi. Je jazz, nekoč revolucionarna, odpadniška glasba, danes (še) dovolj zanimiv tudi za mlade, ki denimo niso glasbeniki? Organizatorji Jazz Cerkna opažajo, da je starostna struktura obiskovalcev jazzovskih koncertov in festivalov v Sloveniji zelo mešana. Kar je, za razliko od drugih držav, kjer mlajše publike ni toliko, spodbudno. “Razlog za to razveseljivo dejstvo, da se nam ni treba bati za jazzovski podmladek, je v tem, da je pri nas jazz - vsaj tisti modernejši, kakršnega v Cerknem najraje predstavljamo - že vrsto let del (tudi) bogate in razvejane alternativne glasbene scene, ki jo praviloma sooblikujejo mlajši poslušalci. Tudi sami delamo na tem, da z vabljenjem glasbenikov, ki prečkajo žanrske meje, pridobimo mlajše poslušalstvo. Letos, denimo, imamo na festivalu kar dva benda - Marc Ribot's Ceramic Dog ter The Ex with Ken Vandermark & Nate Wooley -, ki bi zlahka nastopila na kakem alternativnem rock festivalu. S takšnimi potezami obenem širimo polje jazza,” poudarja Mario Batelić in dodaja, da imamo v Sloveniji tudi številne odlične mlade jazz glasbenike, ki nas redno presenečajo z odličnimi albumi, koncerti in nenavadnimi sodelovanji. Upa si celo reči, da so imeli v Cerknem vedno dobro uho za domači jazz. Tistim, ki bi želel prisluhniti najboljšim slovenskim jazzerjem, svetuje, naj si seznam nastopov ogledajo na njihovi spletni strani (www.jazzcerkno.si). IZAK KOŠIR

Marc Ribot's Ceramic Dog bodo v Cerknem nastopili v 
petek.
Marc Ribot's Ceramic Dog bodo v Cerknem nastopili v petek.