Jezitis je huda bolezen
V času praznikov razsaja huda bolezen, ki se ji reče praznični jezitis. Sicer jo poznamo tudi pod imenom nervozitis, sitnitis, nergazitis. Gre za bolezen, ko nas popade jeza zaradi dejanj drugih, vse v zvezi z nervozo zaradi pričakovanj, tradicionalnih predpisov in kar je še takih reči v pripravi na praznike.
Odrasli pričakujemo, da bodo vsi okoli nas razumeli naše misli, preganja nas čas in toliko reči, za katere se nam zdi, da bi morale biti, kot smo si jih zamislili ali so bile takšne nekoč, so takšne pri sosedih, prijateljih, smo jih videli na slikah v nobel revijah, se z njimi hvalijo drugi. Za to boleznijo zbolimo vsi vsaj enkrat, nekateri večkrat in v skladu s koledarjem. Bolezen je dedna, za njo zbolijo tudi potomci ob svojem času. V celotni populaciji obstaja peščica, ki po prvem obolenju dobi imunsko odpornost na to zahrbtno bolezen, druga peščica je takšnih, ki zbolevajo neprestano, velikokrat na leto in to v hujši obliki, velika večina nas je nekje vmes. Bi rekla, da jo poznate. Pri vsakem praznovanju spodbujam družino k temu, da se ne jezimo drug do drugega, da smo spoštljivi, prijazni ter se potrudimo po najboljših možnostih za srečo in veselje drugega. Ne gre vedno zlahka, saj odrasla v družini, se pravi mama in ata, prihajava iz različnih okolij in z različnim dednim (prazničnim) zapisom. Šele s trdno voljo je mogoče vplivati na ta čudni dedni zapis.
V tem obdobju bolezen navadno najbolj razsaja. Ne dajte se! Upam, da nam bo letos uspelo. Kdo pravi, da mora biti le potica za božič, ko pa je še toliko drugih slaščic enako prazničnih in veliko hitreje pripravljenih. Le zakaj je potrebno pomiti vsa okna točno zadnje dni pred božičem in kje je zapisano, da se božično drevce sme krasiti le danes? Vsa “pravila” so ustvarili preprosti kmečki ljudje davno nazaj, ki v času mrzle in temne zime niso imeli kaj početi. Mi pa v decembru tekamo od službenega kosila na otroške predstave, vmes poskušamo nakupiti darila, jih zaviti na skrivaj in še nekako ustvarjati prisrčno družinsko življenje.
V naši družini se upiramo. Že leta krasimo dom počasi, skozi celotni advent. Okna počistim, ko imam pač čas. Vsak teden se trudimo za sprotno čiščenje, s katerim si prihranimo živce na praznik. Seveda si delo porazdelimo in v urici se hiša kar blešči. Žal ne za dolgo, a pomemben je namen. Praznični obed ni nikoli toliko zapleten, da bi zaradi tega morali vsi skupaj garati več ur v kuhinji. Praviloma je kaj otroško preprostega, za kar se dogovorimo na družinskem sestanku ob piškotih in čaju nekaj dni prej. Povprašajte pri svojih, gotovo bodo izbrali zelo enostavne in zlahka izvedljive jedi. Zanje praznične.
MOJCA KOMAN, univ. dipl. inž. živ. tehn.mamica petih otrokmamakuha@mojcakoman.com