Kajakaška odprava v Nepal
Tolmuni Soče in njene brzice so na različnih lokacijah že od otroštva adrenalinski poligon za veslanje Igorja Mlekuža iz Bovca in Andreja Bijukliča iz Solkana, ki sta se pred slabim letom s kajakaškima kolegoma Janom Bregarjem iz Murske Sobote in Luko Reberšakom iz Radovljice odpravila na vseslovensko veslaško odpravo v Nepal. Reko Humla Karnali so preveslali v šestih dneh, celotno avanturo pa prikazali v filmu, ki prevzema gledalce in za kajakaštvo navdušuje vse več mladih.
Kajakaške odprave so pogosto na urniku izkušenih veslačev. Potem ko dodobra spoznajo vse domače divje vode, se navadno odpravijo premagovat brzice svetovnih rek.
Veslaška odprava kot dopust
Andrej Bijuklič iz Solkana je s kajakaškimi kolegi iz Slovenije in tujine med drugim veslal že po rekah v Kolumbiji, na Novi Zelandiji, v Kaliforniji v Združenih državah Amerike, v Argentini in Čilu. Predvsem so zanj izzivalne brzice rek 5. stopnje. “Načrtovanje veslaških odprav ni enostavno. Sprva se mora zbrati kompatibilna ekipa in določiti reko, ki bo cilj podviga. Nato sledijo nakupi letalskih kart in rezervacije prenočitev ter dogovori o logistiki glede prevoza čolnov ali izposoje na lokaciji sami,” pojasni Andrej. “Naj dodam, da so naše odprave v resnici oddih od vsakdanjih službenih in drugih obveznosti. Navadno smo odsotni en mesec in to predstavlja naš dopust,” doda. To je seveda povsem razumljivo, saj večino svojega prostega časa že vse življenje preživijo “na vodi”. “Jaz sem zrasel 'na jezu' v Solkanu,” je ilustrativen.
“Večkrat se šalimo, da se vse naše odprave začnejo v barih,” pravi Igor Mlekuž iz Bovca, ki v Čezsoči vodi kajakaški center, kjer svoje znanje prenaša na goste. “To pa zato, ker se najprej skupaj usedemo v nek lokal, kjer stresemo naše ideje na kup, saj vsak od nas redno spremlja podvige drugih veslačev in ima svoje kajakaške želje, kje bi rad veslal,” doda. Poudarja, da se morajo glede na izbrano ekspedicijo prilagoditi pravemu letnemu času, saj imajo reke na različnih celinah določena obdobja, ki so primerna za veslanje. “Vsaka država ima svoje obdobje dovolj visokih voda, ki so pravšnje za tovrstne večdnevne odprave in mi se tega pri pripravi ekspedicij tudi držimo,” pravi Andrej.
Izkušnja v Nepalu, ujeta na filmski trak
Lanski podvig jeIgorja Mlekuža, Andreja Bijukliča, Jana Bregarja iz Murske Sobote in Luke Reberšaka iz Radovljice vodil v Azijo. Novembra so se odpravili na veslaško odpravo v Nepal. Izbrano osrednjo reko odprave Humla Karnali so preveslali v šestih dneh, celotno avanturo pa so tudi posneli in pripravili dokumentarni film, ki so ga enostavno poimenovali Kajakaška ekspedicija Nepal. Snemalci so bili vsi štirje, režiser pa je bil Andrej, ki mu je pri montaži pomagal Novogoričan Aljaž Novak. “Prvi rez je trajal 45 minut, saj smo imeli okoli 30 ur materiala. Nato smo po tehtnem premisleku film skrajšali na 16 minut, v katerih si gledalci lahko ustvarijo zadostno sliko o tem, kakšne so po navadi veslaške odprave po svetu,” pravi Andrej.
Dokumentarec so javnosti prvič predstavili julija v Prijon sport centru v Čezsoči, kjer so tudi izvedli dražbo slik z odprave in zbranih 500 evrov donirali oškodovanim v potresu v Nepalu, natančneje družini njihovega šoferja na odpravi. Sledili sta predstavitvi v kajakaškem centru Solkanu in Murski Soboti.
Kolovoz kot avtocesta
Slikovita pustolovščina kajakaške četverice se je novembra lani začela v glavnem mestu Nepala. Katmandu jih je navdušil zaradi svoje barvitosti in živahnosti, ki so ju začutili zlasti ob večerih, ko so imeli na voljo nekaj prostega časa po veslaškem dnevu. “Prve dni po prihodu v Katmandu smo najprej veslali na tamkajšnjih rekah Bote Kosi, Tamba Kosi in Balepi Khola. To je bil kot nek uvod za kasnejšo večdnevno turo po Humli Karnali,” je dejal Igor. “V glavnem mestu smo tudi nabavili vso potrebno hrano za kasnejše dni. Preračunati smo morali, kaj bomo jedli, saj smo morali pripraviti opremo za prihajajoče dni, ki smo jih preživeli na vodi, in vse skupaj spraviti v kajak,” izpostavlja Andrej.
Do vstopne točke na Humli Karnali so potovali z letalom in kombijem, do tja pa doživeli nemalo zanimivih dogodivščin. “Eno noč so nam med vožnjo 'crknile' luči od kombija,” se spominja Andrej, Igor pa dodaja, da so kolovoze in makadamske ceste v Nepalu označene, kot da so avtoceste. Zaradi slabših cest so kar nekaj časa porabili za prevoz do začetne točke šestdnevnega spusta po osrednji reki odprave.
Odprava po sveti reki Himalaje
Humla Karnali je dolga okrog 360 km in velja za eno izmed najbolj svetih rek v Himalaji. Slovenska četverica je njenih 180 km preveslala v šestih dneh. “V povprečju smo bili v kajakih po osem ur na dan. Po poti se je pokrajina precej spreminjala, ravno tako tudi vodostaj rek,” je strnil Igor. “Po poti nismo naleteli na nobene večje ovire. Veslanje nam je bilo v velik užitek. Spremljali so nas tamkajšnji prebivalci in se izkazali za zelo gostoljubne. Morda so bili na trenutke redkobesedni in zadržani,” pa je menil Andrej. Poleg dveh izkušenih Primorcev in Gorenjca se je tovrstne odprave prvič udeležil 22-letni Jan Bregar, najmlajši izmed njih, ki pa je Humlo Karnali suvereno preveslal.
“Spali smo na prostem v bivaku iz ponjave, ki smo ga postavili ob strugi, ko smo prispeli do vnaprej izbrane točke na primernem terenu. Dan smo začeli z obilnim zajtrkom, ki nam je dal moči za osemurno veslanje. Naslednji večji obrok smo imeli šele, ko smo stopili iz kajakov. V Nepalu je bil največkrat ne jedilniku riž,” je še povedal Igor.
Vsem štirim so na pomoč priskočili tudi sponzorji. Z njihovimi sredstvi so lahko plačali stroške prevozov, vsak od njih pa ima tudi osebne sponzorje, ki skrbijo predvsem za veslaško opremo. “Ta odprava nas je skupno stala približno 10.000 evrov,” je še povedal Andrej, ki se v teh dneh že spogleduje s katero od rek v Južni Ameriki, kjer najraje vesla.
ANA CUKIJATI
