Kako deluje camera obscura?

Hiška eksperimentov je pričela svoje popotovanje po Sloveniji. Iz Lendave je najprej potovala v Ilirsko Bistrico, dan kasneje pa je prišla tudi v Sežano. V prihodnjih mesecih bodo obiskali deset šol po vsej Sloveniji. Že drugo leto pa bo obiskov morda še več, saj je bilo zanimanje za razstavo zelo veliko. Učenci in učitelji so bili nad eksperimenti navdušeni.

“Gre za projekt Hiše eksperimentov v Ljubljani, s katerim si želimo šole za en dan spremeniti v centre znanosti in raziskovanja,” je povedala Andreja Perat iz Hiše eksperimentov, v kateri si prizadevajo, da bi bila znanost dostopna čim širši populaciji učencev po vsej Sloveniji, saj se zavedajo, da imajo učenci iz oddaljenih krajev manj možnosti za obisk Ljubljane. “Tam imamo seveda več večjih eksperimentov, tu so na voljo manjši in mobilni eksperimenti, ki pa pokrivajo veliko področij,” je še povedala o premični razstavi.

Hiška zanimivih vprašanj in predmetov

Učenci, učitelji in starši so tako iskali odgovore na številna vprašanja, med drugimi tudi: Kako sestaviti most? Zakaj se lasje naelektrijo? Kako in zakaj se zaradi gibanja prižgejo lučke? Kaj povzročajo magneti? Kako deluje camera obscura? Od česa je odvisno, kako slišimo zvok? Po kakšnih tračnicah bi lahko peljal vlak s kvadratnimi kolesi? Zakaj je s kleščami tako težko zavezati vezalke? Kakšna je razdalja med Luno in Zemljo? Zakaj je hitrost koles odvisna tudi od oddaljenosti od osi in zakaj v ceveh slišimo šume kot iz hišice morskega polža?

V Hiški eksperimentov se najdejo polovična ogledala, zavite slušalke, tehtnice, s katerimi hujšaš in se rediš le s potegi rok, ter celo črno bela gramofonska plošča, ki ob vrtenju postane mavrične barve.

Pri vsakem eksperimentu je opis uporabe, ki mu sledi kratko pojasnilo. Nekateri eksperimenti spodbujajo timsko delo. Takšna je recimo gradnja mostu ali pa pobiranje domin z majhnim žerjavom, ki zahteva precej spretnosti in usklajevanja (na fotografiji).

Največja nagrada: veselje otrok

“Otroci so deležni prostega eksperimentiranja, odkrivanja novih in spoznavanja že starih stvari. Gre za pristen pristop, ki spodbuja, da vsak poskuša eksperimentirati sam,” je še pojasnila Andreja Perat, otrokom pa neprestano pomagajo tudi izkušene demonstratorke.

Za sodelavce Hiše eksperimentov je največje darilo prav veselje otrok, ko se nekaj novega sami naučijo, spoznajo ali pa odkrijejo. Je pa Hiška eksperimentov odprta za vse, tudi za odrasle. “Dopoldne gledamo otroke, ki žarijo. Popoldne pa oni iščejo starše, ki so zatopljeni v eksperimente. Tako je bilo včeraj v Ilirski Bistrici in upam, da bo tudi v Sežani podobno navdušenje,” se posmeje Peratova.

Nad Hiško eksperimentov sta bili navdušeni tudi obe ravnateljici osnovnih šol. Jadranka Mihalič iz sežanske osnovne šole je bila zelo zadovoljna, da so lahko projekt pripeljali v Sežano: “V Hišo eksperimentov smo poslali že veliko učencev. Ker je naša šola velika, je skorajda nemogoče vanjo istočasno poslati vse učence, poleg tega pa je to velik finančni zalogaj, zato smo resnično veseli, da lahko vsi učenci eksperimentirajo.”

Karmen Šepec iz šole v Ilirski Bistrici je opazila, da so bili še posebej navdušeni tisti učenci, ki so nagnjeni k tehniki in različnim poskusom, ki so bili zanje zanimivi in atraktivni. Navdušili so jih razni znanstveni poskusi in program z naslovom dogodivščine.

Hiška eksperimentov je brezplačna za vse, za šolo in za učence, vendar pa so za njihovo delovanje dobrodošli sponzorji. Poleg glavnih, Leka in Telekoma Slovenije, so v Sežani priskočili na pomoč še Krasinvest, Mitol in Inkubator Sežana, v Ilirski Bistrici pa Resinex, Veriga, Telef, Ultrapolymeres, Provita in Liburnia.

Hiška eksperimentov je v obeh krajih na Primorskem dokazala, da je v otrocih in odraslih še veliko iskrivega in raziskovalnega duha - le poiskati ga je treba.

PETRA MEZINEC

TOMO ŠAJN

Petra Mezinec

Tomo Šajn