Kakšne možnosti ima Boris Pahor?
Boris Pahor, prvi Primorec in Slovenec, ki je nominiran za nagrado Saharov Evropskega parlamenta, je z nominacijo pritegnil veliko pozornosti med evropskimi poslanci različnih strankarskih barv. Vendar, ali bo nagrado tudi prejel?
Nagrado Saharov za svobodo misli že od leta 1988 vsako jesen podeljuje Evropski parlament (EP). Letos je prvič nominiran tudi Slovenec, pisatelj Boris Pahor (98). Nagrado, imenovano po ruskem izumitelju vodikove bombe, mirovniku in oporečniku Andreju Saharovu, EP namenja ljudem, zaslužnim za boj proti nestrpnosti, fanatizmu in zatiranju. Predlog za nominacijo je podal poslanec Milan Zver iz Evropske ljudske stranke (EPP) oziroma njene članice Slovenske demokratske stranke (SDS). Zbral je 51 poslanskih podpisov. Sopredlagatelja sta njegova poslanska kolega Lojze Peterle (NSi) in Romana Jordan Cizelj (SDS). To je edina nominacija s podpisi, saj so druge štiri kandidate predlagale poslanske skupine. Glede na predloge lahko tudi sklepamo, kateri ima verjetno največjo podporo v 736-članskem parlamentu. Tri največje poslanske skupine, ljudska stranka, socialisti in liberalci so namreč skupaj z zelenimi predlagali pet aktivistov arabske pomladi.
Andrej Dimitrijevič Saharov (1921–1989) je fizik, ki je zaslovel kot izumitelj vodikove bombe. V Sovjetski zvezi (ZSSR) je veljal za disidenta, saj je ustanovil odbor za človekove pravice. Njemu gre zasluga za sporazum o prepovedi jedrskih poskusov (1963). Leta 1975 je dobil Nobelovo nagrado za mir.
A ne glede na arabske favorite Pahorjeva kandidatura ni samo simbolična: nominacijo je podprlo kar devet vodij nacionalnih delegacij, poslanski podporniki pa prihajajo iz 19 držav. “Vsi letošnji kandidati si zaslužijo nagrado, saj je vsak na svoj način veliko prispeval celotnemu človeštvu,“ je v EP dejal Milan Zver, ko je v sredo uradno predstavil kandidaturo. Povedal je, da se je Boris Pahor vse svoje življenje zavzemal za pravice manjšin in manjšinskih jezikov, se boril proti totalitarnim režimom in se s svojimi dejanji izkazal za človeka visokih moralnih standardov in osebnostne integritete. Zver se zaveda, da ima arabska peterica prednost pred Pahorjem. A vendar pravi: “To je zelo pomembno za Slovenijo in našo kulturo. Z nominacijo smo opozorili evropske poslance in evropsko javnost na našega velikega pisatelja. Mnogi poslanci so prvič slišali zanj.”
Zanimivo je tudi, da uradni viri Pahorja, ki živi v Italiji, naslavljajo kot “slovenski pisatelj” ali “Boris Pahor, Slovenija”. Glede na prakso EP, da upošteva državljanstvo pred narodno pripadnostjo, bi namreč lahko pisali “italijanski pisatelj” ali “slovenski pisatelj iz Italije”. Zver meni, da bi Pahor imel več možnosti, če bi o izboru glasovali vsi poslanci in ne le voditelji poslanskih skupin. Vesel je, da se je pobudi pridružilo tudi več italijanskih poslancev.
Druga ovira za Pahorja je pravilo, da se nagrado podeljuje ljudem, ki niso državljani EU. Izjeme so sicer možne, a malo verjetne, ocenjujejo poznavalci.
Prvič se je Pahorjevo ime v povezavi z nagrado Saharov pojavilo že pred dvema letoma, ko ga je v EP omenil takratni poslanec socialistov Zoran Thaler (SD). A takrat je ostalo le pri predlogu, saj poslanec, ki je nato odstopil zaradi dogovarjanja o podkupovanju, ni zbral 40 podpisov svojih kolegov, kar je pogoj za nominacijo.
Kam so šli slovenski glasovi
Pod predlog Milana Zvera pa ni podpisanih vseh sedem slovenskih poslancev. Ivo Vajgl, ki se v EP veliko ukvarja z državami Bližnjega vzhoda in Sredozemlja, je podprl kandidaturo arabskih pomladnikov. Vajgl je namreč skupaj s podpredsednikom parlamenta britancem Edwardom McMillanom Scottom (EPP) prvi predlagal za nagrado Tunizijca Mohameda Bouazizija. Iz tega predloga je potem nastal skupni predlog največjih poslanskih skupin za pet arabskih pomladnikov. Predlog za Pahorja je prišel kasneje.
Podelitev nagrade Saharov je vsako leto okoli svetovnega dneva človekovih pravic, 10. decembra. Doslej so jo prejeli večinoma neevropski borci za človekove pravice. Med bolj znanimi so tudi češkoslovaški politik Aleksander Dubček, sarajevski dnevnik Oslobođenje, kosovski kulturnik in politik Ibrahim Rugova, generalni sekretar OZN Kofi Anan, organizacija Novinarji brez meja in ruska organizacija Memorial, ki ohranja spomin na kršenje človekovih pravic v bivši Sovjetski zvezi.
Vajgl je včeraj poudaril, da ne bi rad zmanjševal pomena Pahorju in njegovi izjemni osebnosti, ki bi si po njegovem mnenju zaslužil Nobelovo nagrado za literaturo. Hkrati pa pravi, da je nagrada Saharov namenjena predvsem aktivistom za človekove pravice izven držav EU.
Tanja Fajon iz skupine evropskih socialistov (SD) je podprla predlog za nagrado preganjanemu beloruskemu novinarju Dzmitryju Bandarenku. Fajonova je bila pred izvolitvijo tudi sama novinarka.
Je pa predlog podprla edina Primorka v bruseljskem forumu Mojca Kleva. “Ogromno je naredil za regijo, iz katere prihajam. Je velik Slovenec, ki si zasluži tudi evropsko priznanje, saj je pomembno prispeval k zaščiti manjšine in razvoju demokracije,” je Koprčanka obrazložila svoj podpis. Kandidaturo je podprl tudi poslanec evropskih liberalcev Jelko Kacin (LDS).
Odločitev do konca meseca
Kaj sledi? V četrtek bodo v Bruslju odbori za zunanjo politiko, človekove pravice in razvoj izbrali tri finaliste. Teden dni kasneje, 27. oktobra, pa bo konferenca predsednikov poslanskih skupin izbrala odlikovanca. Slovesna podelitev nagrade v višini 50 evrskih tisočakov pa bo na plenarnem zasedanju EP 14. decembra v Strasbourgu.
TINO MAMIĆ
