Karizmatični delfini
Majhna luža slovenskega morja je doslej gostila mnoge zanimive vrste morskih živali; med njimi je tudi nekaj morskih sesalcev. V slovenskem delu Jadrana so bile doslej zabeležene tri vrste kitov (vse sem v tej rubriki že omenjal) in tri vrste delfinov.
Poleg najbolj pogoste velike pliskavke se pojavljata še progasti delfin in navadni delfin. Če vzamemo v obzir širše območje severnega Jadrana, pa je morskih sesalcev še nekaj več. Med njimi je tudi sredozemska medvedjica, ki se že leta potika po skrajnem robu Istre in dokazuje, da se ta zelo ogrožena vrsta še vedno pojavlja v Jadranu.
A v tem prispevku ne želim pisati o pojavljanju delfinov pri nas, ampak o dejstvu, da so delfini v živalskem svetu nekaj posebnega. So karizmatična vrsta, kar pomeni, da uživajo simpatijo v očeh ljudi. Imeti delfine (ki seveda ne poznajo nacionalne pripadnosti) daje majhni slovenski luži dodano vrednost.
Delfini so s človekom tako ali drugače povezani že od prvotnih civilizacij. Tudi veliko simbolike je v njih. Minojci so delfine upodobili v kraljičini dvorani v znani palači v Knososu na Kreti pred skoraj štiri tisoč leti. Avtor jih je dovolj natančno narisal, tako da v njih lahko prepoznamo navadne delfine.
O delfinih nasploh so znane tudi mnoge zgodbe. Herodot in mnogi drugi kronisti svojega časa so pisali o neprekosljivem glasbeniku Arionu. Ta je najel plovilo s posadko, da bi se z zasluženo nagrado na nekem tekmovanju preselil v Korint. A takoj ko so bili na odprtem morju, se je hotela posadka polastiti njegove nagrade. Ariona so hoteli pahniti v morje, a so mu pred tem dovolili, da je še zadnjič zaigral na svoje brenkalo.
Njegovo igranje so zaslišali delfini, od katerih ga je eden vzel na hrbet in ga ponesel na obalo. Starorimski naravoslovec Plinij starejši v svojih spisih navaja ogromno primerov povezav med ljudmi in delfini. Eden takih naj bi bil tudi skupni lov ribičev in delfinov na ciplje v neki laguni na obali današnje Provanse. Plinij poroča, da so ribiči z obale priklicali delfine in počakali, da so le-ti pregnali jato cipljev v plitvine, da so jih nato sami obkrožili z mrežami.
Iz latinske besede delphinus (kar pomeni delfin) izhaja tudi naslov francoskih prestolonaslednikov dofen. Ti so bili knezi južnofrancoske pokrajine Dofineje, za katere grb sta značilna dva delfina. S tem v zvezi je tudi izrek francoskega kralja Ludvika XIV.: “Ad usum delphini”, ki pomeni “za prestolonaslednikovo uporabo”. S tem je hotel kralj sinu vsiliti branje izbora določenih knjig brez pohujšlji-ve ali puntarske vsebine. Po naše bi lahko rekli cenzura za mladostnike.
Tudi v naših krajih je zgodovina zaznamovana z delfini. Družina Dolfino je bila ena izmed najbolj znanih družin v srednjem veku; njen grb so krasili trije delfini. Še danes si je možno ogledati takšen grb na eni od obzidnih sten v piranskem mestnem jedru.
V današnjih časih so delfini bolj kot kdaj prej zelo priljubljene živali. Svoje zasluge pri tem so imeli tudi razni filmski liki kot na primer sloviti Flipper ali pa orka Willy. Po njih se imenujejo razni športni klubi (npr. Dolphins, ekipa ameriškega nogometa iz Miamija). Delfinom pripisujejo celo terapevtske lastnosti, vendar novejše raziskave opozarjajo, da ni tako. Delfini so verjetno tudi živali, zaradi katerih ponekod praznujejo nacionalni dan delfinov. To je 14. april. V mnogih državah navdušenci obeležujejo ta nenavadni praznik.
Veliko je še zanimivosti, ki kažejo priljubljenost in spoštovanje, ki ga ljudje danes čutijo do delfinov. A vedno se najdejo tudi primeri, ki dokazujejo, da ni vedno tako. Tako na Ferskih otokih še vedno v imenu tradicije izvajajo masovne pokole kitov pilotov, pred nekaj leti pa so v z oskarjem nagrajenem dokumentarnem filmu The Cove (2009) obelodanili tovrstne masakre na Japonskem. Pred kratkim so v nekem beneškem znanstvenem biltenu objavili vest o poginuli veliki pliskavki, ki jo je v začetku marca 2013 s strelnim orožjem pokončali neki objestnež. Zato ne smemo nikoli pozabiti, da so, vsem simpatijam navkljub, ljudje še vedno največji sovražniki delfinov.
Prof. dr. Lovrenc Lipej je strokovnjak za biodiverziteto severnega Jadrana
