Ko se združita svetloba in kamen
Ko se združita svetloba in kamen, nastanejo zanimive fizikalne reakcije. Svetloba se ob stiku s ploskvijo zlomi in nam tako pomaga določiti vrsto minerala. Z ultravijolično svetlobo pa postanejo barve mineralov še bolj žareče in intenzivne v vseh mavričnih barvah. A ne samo svetloba, tudi toplota je tista, ki navadne puste kamnine spreminja v najčudovitejše kristale in dragulje, pripoveduje razstava Svetloba, ujeta v kamen, ki je na ogled v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju.
Letos je mednarodno leto svetlobe in tehnologij, povezanih s svetlobo. Kristali, minerali in kamni so od svetlobe še kako odvisni. Pa tudi marsikaj drugega. “Tudi kadar kupujemo meso v mesnici, moramo upoštevati svetlobo, saj smo lahko po nakupu razočarani, ker je doma meso drugačne barve,” opiše pomen svetlobe avtor razstave Miha Jeršek.
Od poka do koral
Idejo za razstavo so avtorji dobili pri skrivnostih velikega poka, ki se je zgodil pred 14 milijardami let. Nastanek vesolja, vulkanov, prvih organizmov, mineralov in drugih kamnin ima prav posebno zgodbo. Ogenj pa je zaslužen, da smo dobili enega najlepših draguljev, ki je bil pred nekaj leti najbolje prodajan dragi kamen. Gre za tanzanit, ki so ga v 70. letih prejšnjega stoletja odkrili v Tanzaniji na osnovi požara. Geologi so ugotovili, da je bila prav temperatura tista, ki je kristalu spremenila barvo v vijoličasto, pojasnjuje Jeršek. Gre za obstojno barvo, pomembno pa je še, da njegovo pridobivanje posnema postopke, ki so naravni. Za pol ure mora biti kamnina izpostavljena temperaturi med 370 in 390 stopinjami Celzija - in barva se spremni.
O povezavi vesolja, življenja in svetlobe pa na razstavi pripovedujejo korale. Korale so danes večinoma odvisne od svetlobe, nekatere vrste pa živijo tudi globlje v morju brez svetlobe, saj niso fotosintetski organizmi, temveč živali. Najlepše pa so takrat, ko živijo skupaj z algami, saj so živih barv - na razstavi se lahko o tem prepričamo s pogledom na morski akvarij. Alge zooksantele ščitijo korale pred močno sončno svetlobo, skupaj pa ustvarjajo čudovite koralne grebene v tropskih morjih.
Obiskovalci pa lahko s praktičnimi poizkusi še marsikaj preverijo in ugotovijo sami. Kaj se zgodi, ko svetloba pade na kristal? Ta se seveda odbije in ustvari sijaj. Ali bo lom svetlobe, ki ob tem nastane, nasekan, zrnat, raven, iverast ali školjast, je odvisno od tega, kako pade žarek svetlobe na ploskev kristala ali kamnine.
Diamanti v Sloveniji
Svetloba lahko v kamnine ujame tudi živali. Na razstavi je tako prvič na ogled jantar, v katerem so ujete žuželke. Jantar je fosilna smola iglavcev in tudi listavcev. Ob ugodnih pogojih iz lesa nastane premog, iz smole pa jantar. Čudoviti živobarvni svet mineralov doživimo, ko se sprehodimo skozi ultravijolično sobo. Ta svetloba sicer ni prosto vidna človeškemu očesu, v kombinaciji z minerali pa povzroči barvni sijaj.
Kako tenka je meja med kamnom in diamantom in kako odločilno vlogo ima pri tem svetloba, pa kaže tudi diamant iz zbirke Žige Zoisa. Približno sto let je bil skrit, v času vojne se je izgubil, zdaj pa je po dolgem obdobju končno spet na ogled. Ko so ga ponovno našli, je bil sicer brezbarven, zbrušen in lepo zaščiten, zaradi nepoznavanja pa so ga šteli za kremen. Povečan 3D-model pa še dodatno utrdi zavest o pomembnosti te kulturne dediščine, ki se ponaša s skoraj tremi karati.
Tretji presežek razstave so diamanti, ki jih je v Sloveniji našla Mirijam Vrabec z ekipo. Te kamnine so bile pogreznjene vsaj sto kilometrov globoko v zemeljsko skorjo, kjer so takšni pritiski, da diamant lahko nastane. Da so se ohranili, jim je zaščito nudil granat, zato so delčki diamantov v granitu.
Brušenje spremeni kamne v bleščeče kabošone
Svoje izdelke so predstavili tudi študentje iz Sežane. “Ta razstava združuje vse, ki se ukvarjamo s kamnom, sežanska Višja strokovna šola pa je glede brušenja kamnov najboljša daleč naokoli,” pove Jeršek. Študentje predstavljajo več deset kabošonov, polkrožno ali ovalno zbrušene kamne. Ponavadi to počno oblikovalci nakita, zdaj to znajo že študentje. “Kabošoni so lahko prosojni ali neprosojni. Tukaj se predstavljamo z dvanajstimi izdelki ročne obdelave kamna, po vitrinah pa je še vsaj sto kabošonov in nekaj vdelanih v draguljarske izdelke. Vseh skupaj je okrog 150,” razloži Anton Marn z Višje strokovne šole Sežana. Nekatere izdelke so izdelali skupaj z oblikovalci in Obrtno zbornico Slovenije.
Z oblikovalci nakita so študentje sodelovali tudi tako, da so v vinogradih nabirali kraški roženec in ga zbrusili v kabošone, te pa so zlatarji odkupili in uporabili v svojih izdelkih, ki so sedaj tudi del te razstave.
“Ljudje si vedno bolj želijo imeti nekaj domačega; izvirne in unikatno oblikovane izdelke iz naravnih materialov lokalnega okolja. Prednost tega, da se ustvarja na domačih tleh, je ohranjanje tradicije in kar dodaja sežanska šola, je oblikovalski del. Oblikovanje kamna ni samo to, da vzameš kladivo in z njim obdeluješ kamen, temveč predvsem, da razmišljaš o kamnini, saj je vsaka drugačna, vsaka ima v sebi skrito drugačno preteklost, drugačne pogoje ob nastanku, drugačno svetlobo,” še pravi Jeršek. Zato je vsak kamen s primerno obdelavo in primerno osvetljen v resnici dragulj.
ANJA BRUS
