Ko z gliserja pokaže sredinec in se zapelje med kopalce
Letošnja sezona je minila brez večjih incidentov, pravi pristaniški kapitan Davorin Fantulin in napoveduje dodatne ukrepe za večjo varnost na morju. Za vse, ki bodo želeli opraviti izpit za voznika čolna, pa se obeta nov predmet na izpitu, in sicer pomorski bonton ali kako spoštovati druge uporabnike morskih površin.
> Kako varna je bila letošnja poletna sezona?
“Sezone sicer še ni konec, vendar je doslej minila brez nesreč. In sicer ob dejstvih, da se je promet na morju v zadnjih dveh letih zelo povečal, da je bilo tudi kopalcev veliko več kot v preteklosti in da je bilo zato več možnosti za nesreče.”
> Kaj je najbolj moteče za kopalce?
“Predvsem brezobzirnost voznikov vodnih skuterjev in gliserjev. Ti si razlagajo demokracijo na povsem svoj način. V Jernejevem zalivu na primer je štiri metre dolg gliser glisiral kar med čolni in kopalci. Ljudje so ga opozarjali, naj se oddalji, ta pa je enemu od kopalcev zabrusil, naj gre domov počivat, drugemu pa je pokazal sredinec.”
>Je vozil preblizu obale?
“Preblizu in prehitro. Glisiranje je dovoljeno le 250 metrov od obale in dlje. V Jernejevem zalivu pa je v teh dneh velika gneča. Včasih je tam zasidranih tudi več kot 80 čolnov. V bližini čolnov pa so tudi kopalci, ki se z njimi pripeljejo. Tudi zato razmišljamo o uvedbi novega predmeta za vse, ki bodo želeli opraviti izpit za voznika čolna, in sicer pomorski bonton.”
Na upravi za pomorstvo si želijo, da bi do prihodnje kopalne sezone s plovki opremili Jernejev zaliv in Debeli rtič, Rt Petelin v Izoli (Svetilnik), kjer plovila najpogosteje sekajo kopalne vode, Bele skale, Fieso, Rt Madona ter območji pod Pomorsko šolo in med Marino in Sečo. Za začetek naj bi jih postavili vsaj na območjih naravnih parkov in spomenikov.
> Kako hitro se lahko odzovete na klic ali opozorilo kopalcev?
“Ko gre za hitra plovila, kot so gliserji in skuterji, zelo težko ukrepamo. V Piranskem zalivu smo tako imeli primer, ko je neki skuterist vozil čisto blizu obale. Vendar ga z našim posebnim čolnom, s katerim nadzorujemo samo ta del obale, nismo mogli dohiteti. Sicer pa ga nismo mogli niti loviti, saj bi s tem še mi ogrozili varnost kopalcev.”
>Sodelujete s policijo?
“S policijo dobro sodelujemo. Vendar morajo oni v prvi vrsti skrbeti za mejo in niso vedno na voljo, ko potrebujemo pomoč.”
> Kako ljudje reagirajo, ko jih zasačite pri prekršku?
“Včasih so nesramni, večinoma pa sprejmejo opozorilo in se opravičijo. Sicer pa posegamo po kaznih samo v primerih grobih kršitev, od katerih sta najhujša vožnja preblizu obale, med kopalci, in ogrožanje njihovih življenj.”
> Koliko kazni ste letos izrekli?
“Doslej jih je bilo približno 50, sicer pa sezone še ni konec. Lani smo jih izrekli več kot 80.”
> Na Hraškem je bilo letos veliko nesreč na morju. Je to zaradi pomanjkljivega nadzora ali zaradi prevelike gneče?
“Eno in drugo. Sicer pa se je letos zaradi recesije marsikateri naš državljan odpovedal Hrvaški in ostal kar doma. To opažamo po hrvaških zastavah, ki so jih morali imeti na čolnih, ko so pluli po hrvaških vodah, potem pa so jih pozabili sneti. Gnečo pri nas pa povečujejo tudi Italijani in vikendaši, ki svoja plovila pripeljejo s seboj na prikolici.”
> Kje je gneča poleti največja?
Predvsem v Jernejevem zalivu, na Debelem rtiču in v Valdoltri, na Belih skalah je že pretirana gneča, tesno postaja v Fiesi in pod piransko cerkvijo, v piranskem zalivu pa pod Pomorsko šolo in v pasu med Marino in Sečo.”
> Kako urejajo varnost na morju drugod?
“Na Sardiniji na primer tudi pred naravnimi plažami s plovki ločujejo kopalne vode od plovnih. Glede na gnečo na naši obali je to tudi za nas lahko dobra rešitev. Seveda je treba pri tem poskrbeti tudi za plovila in zagotoviti koridorje, po katerih bi čolni lahko pripluli do obale, in podobno.”
>Vas kopalci kdaj pogrešajo na morju?
“Mi smo vsak dan na morju, nimamo pa dovolj ljudi, da bi sočasno obvladovali celotno obalo. Nimamo stalnih posadk in jih verjetno tudi ne bomo imeli; naše posadke sestavljajo uradniki, zato razmišljamo, da bi v poletnih mesecih zmanjšali število uradnih ur in povečali prisotnost na morju.”
>Bi ustanovitev obalne straže izboljšala to stanje?
“Težko. Pri nas deluje koordinacija služb, povezanih z morjem, v kateri so poleg nas predstavniki policije, vojne mornarice, okoljskega ministrstva, civilne zaščite, carine in ribiški inšpektor. Sicer pa tudi obalna straža brez kadra in opreme ne bi bila učinkovita. Ljudi je pač treba vzgojiti, da spoštujejo predpise varne vožnje.”
VIDA G. POSINKOVIĆ